Raziskava o prihodnosti razvoja založniških produktov podjetja McKinsey&Company je pokazala, da večina urednikov medijev po vsem svetu optimistično zre v prihodnost svojega medija, obenem pa so prepričani, da se bodo redakcije vseskozi spreminjale in prilagajale izzivom, ki jih prinaša multime dijska revolucija. Temu so v precejšnji meri že prilagojeni severnoameriški mediji, med katerimi močno prevladujejo takšni, ki že razpolagajo s polno integriranimi multime dijskimi redakcijami. V letošnjem letu je imelo takšne redakcije kar 81 odstotkov tamkajšnjih medijev, medtem ko zahodna Evropa z vsega 38 odstotki močno zaostaja. Kljub temu se uredniki medijev iz zahodne Evrope v 85 odstotkih strinjajo s trditvijo, da bo multimedijska redakcija postala standard v založniških hišah že v naslednjih petih letih.

Sodeč po rezultatih raziskave je jasno, da bo branje oziroma spremljanje spletnih novic uporabnike svetovnega spleta in z njim povezane tehnologije prej ali slej udarilo po žepu oziroma bodo morali za novice plačeva ti. Skoraj polovica oziroma 48 odstotkov od 525 anketiranih urednikov se namreč strinja z uvajanjem plačljivega modela spletnega informiranja javnosti, medtem ko jih le 35 odstotkov meni, da bi morale informacije še naprej ostati brezplačne, 17 odstotkov pa se jih ne more odločiti, katera možnost bi bila po njihovem mnenju boljša. Nedorečen pa ostaja tudi način, ki bi bil najprimernejši za plačevanje spremljanja novic. Predvsem uredniki medijev na nastajajočih trgih se bolj ogrevajo za klasično naročniško obliko plačevanja spletnih informacij, medtem ko v zahodni Evropi bolj zagovarjajo nekakšno obliko pokroviteljstva in licenciranje vsebin. Uredniki medijev iz Severne Amerike so najbolj soglasni v prepričanju, da bi bilo treba prenašanje informacij s spleta zaračunavati, po vsem svetu pa so najmanj naklonjeni ideji o plačevanju novic preko prikazov vsebin, ki jih bodo spremljali oglasi.

Uredniki so spregovorili tudi o največjih grožnjah obstoju časopisov oziroma tiskanih medijev. Največja težava je (po mnenju 37 odstotkov vprašanih) vse večji upad bralcev med mlajšim delom prebivalstva, sledita vse večja priljubljenost interneta in digitalnih medijev. Obstoj medijev ogroža tudi vse večje zniževanje stroškov v medijskih hišah, ki je doletelo kar polovico medijskih hiš v Severni Ameriki, kjer je kar v 80 odstotkih primerov prišlo tudi do odpuščanj oziroma zmanjševanja števila zaposlenih. Tudi v zahodni Evropi medijske družbe sledijo temu trendu, saj polovica urednikov poroča o krčenju delovne sile in stroškov, medtem ko na nastajajočih trgih velja ravno obratno: 42 odstotkov urednikov iz te kategorije je priznalo, da se je število zaposlenih v zadnjem času povečalo.

Večina vprašanih je potrdila, da bodo digital ni mediji igrali vse večjo vlogo in prinašali tudi vedno večji delež dohodkov. Uredniki tako pričakujejo, da bodo mediji v tiskani obliki v roku petih let prinesli manj kot polovico vseh prihodkov medijskih hiš, dobra polovica bralcev pa bo po njihovem mnenju posegala samo po digitalnih izdajah vsebin prek računalnikov, mobilnih telefonov in tabličnih računalnikov. Devetdeset odstotkov vprašanih, med katerimi prevladujejo mlajši od 35 let, zato veliko priložnost medijev vidi tudi v vse bolj priljubljenih socialnih omrežjih, kot so Facebook, MySpa ce in podobna.