Kot igralka je zelo vešča svojega dela, energična, duhovita in domiselna. Ob nizu nagrad je prejela tudi nagrado Prešernovega sklada 2010 za vlogi Gillian v Barnesovih Prerekanjih in Lucindo v Jovanovićevih Plejbojih, Kasandro v Ajshilovi Oresteji in za glavno vlogo v Barčici za punčke Milene Marković v ljubljanski Drami. Videvamo jo na televizijskih zaslonih, v gledaliških predstavah, v filmu. Redko v javnosti, razen seveda, če hodite pogosto mimo ljubljanske Drame in jo opazite, ko vstopi ali izstopi iz tega hrama kulture pred vajo ali po njej, pred predstavo ali po njej. Ali veste, da je njen vzdevek Ceca? Ampak Ceca s širokim e (bere se kot peta ali teta). In čeprav se ji zdi, da ji ta vzdevek ne pristaja, se je drži že dolga leta. Da bi bila tudi na odrih še dolga leta imenitna igralka, ki je pred dnevi dopolnila 39 let!
Znani ste po tem, da zasebno družinsko življenje skrivate pred javnostjo.
Sposodila si bom besedilo iz predstave Zasebno življenje, ki ga igramo v Mali Drami: "Saj veste, jaz ne govorim pretirano rada o sebi in o svojem zasebnem življenju."
Pri šestnajstih letih ste zaigrali Rdečo kapico v Šentjakobskem gledališču v Ljubljani, pri štirih ste jo iskali v gozdu, kdaj ste se odločili ali začeli sanjariti kot deklica, da boste igralka?
Ko sem si v četrtem razredu osnovne šole prvič ogledala gledališko predstavo v Mladinskem gledališču, naslov je bil Šuhu in leteča princesa, sem vedela, da bo moje življenje povezano z gledališčem. Da hočem biti del tega sveta, te čarobnosti in magije. In od takrat naprej sem razmišljala samo še v smeri, da to uresničim.
Ste iz Stanežič pri Ljubljani. Se tudi vi vzpenjate na verjetno najbolj popularno goro v Sloveniji Šmarno goro?
Seveda!
... Več v Hopla, ki ga pri svojem najljubšem prodajalcu dobite za samo 1,80 €!
