Po pisanju Financ je tako kupec oktobra za dobrih sto kvadratnih metrov veliko stanovanje na Miklošičevi cesti v Ljubljani odštel 1.500 evrov. Toliko za takšno stanovanje znaša mesečna tržna najemnina.
Privatizacija stanovanj po Jazbinškovem zakonu je trajala dve leti, in sicer od oktobra 1991 do oktobra 1993. Po pisanju Financ je bilo tem času prodanih 139.087 od tedaj skupno 220 tisoč stanovanj v družbeni lasti. Večina ostalih stanovanj je bila denacionalizirana.
Direktorica ljubljanskega stanovanjskega sklada Jožka Hegler je za časnik Finance pojasnila, da lahko imetnik stanovanjske pravice stanovanje po tem zakonu še vedno odkupi, če se denacionalizacijski postopek konča neugodno za vlagatelja denacionalizacijskega zahtevka. Stanovanje v takšnem primeru ostane v lasti občine oziroma druge državne ustanove, imetnik stanovanjske pravice z začetka devetdesetih let pa ga lahko odkupi, ko je denacionalizacija pravnomočno končana.
Heglerjeva je še pojasnila, da je kupec upravičen do nakupa po takratnih pogojih. To pomeni, da če kupnino poravna v enkratnem znesku, mu priznajo 60-odstotni popust in lahko cena za kvadratni meter stanovanja znaša tudi 14 evrov. Po podatkih Heglerjeve je trenutno v postopku še nekaj deset denacionalizacijskih postopkov. Na ta način je bilo lani v Ljubljani prodanih okoli 150 stanovanj, predlani pa približno sto. V skladu s tem so Finance razkrile tudi zanimivost, ki govori o tem, da je bila na mizi dilema, ali naj stanovanje stane toliko kot avtomobil 101 ali golf. Odločili so se za vrednost zastave 101.
