Prof. dr. Borut Geršak, predstojnik kliničnega oddelka za kirurgijo srca in ožilja, je včeraj povedal, da gre za pravega robota, saj naprava ne posnema zgolj roke kirurgov, ampak jo zdravnik upravlja prek vmesnikov, ki nimajo nobene podobnosti s kirurškimi ali drugimi instrumenti: »To je mogoče opraviti stran od bolnika, lahko v drugi sobi ali še dlje. Ker se pri omenjenih posegih uporablja tudi rentgenska naprava, je ta oddaljenost pomembna, saj zdravstveni delavci niso izpostavljeni rentgenskemu sevanju.«

To pionirsko delo so najprej opravili na žilah na nogah, v prihodnosti pa bo mogoče z robotom poseči v žile po vsem telesu, saj robot omogoča hitrejše in bolj natančno vodenje katetrov in vodilnih žil po telesu. Z njim je mogoče voditi katetre tudi v najbolj zvijugane predele oziroma tja, kjer so s klasično tehniko težko dostopni ali pa zahtevajo veliko časa, da se pride do njih. V povezavi z robotom so bili pri teh posegih prvič na svetu uporabljeni tudi specialni katetri in vodila, katerih posebnost je, da jih lahko zdravnik oziroma robot krivi po želji, jih obrača, spušča in na tak način hitreje ter enostavneje prodira prek anatomsko težko ali težje dostopnih predelov.

In kako to, da so se v v podjetju Hansen Medical iz ZDA odločili prav za UKC Ljubljana?
»Gotovo obstaja še nekaj centrov na svetu, kjer bi lahko opravili te prve posege. Toda glede na kvaliteto, velikost in obseg je bil naš center prvi na seznamu. Je pa res, da z njimi že dalj časa dobro sodelujem,« je odločitev podjetja, ki je specializirano za robotiko v medicini, komentiral Geršak.

Robot, ki so ga posebej za to priložnost pripeljali iz ZDA, je prvi v razvoju robotske tehnologije za potrebe žilne kirurgije. Pridružuje se robotoma, ki se uporabljata v elektrofiziologiji in kirurgiji nasploh.
Robota, tako imenovane prve verzije, so odpeljali nazaj v ZDA, saj bodo v Hansen Medical naredili še nekaj uporabniku prijaznih izboljšav. Geršak pričakuje, da bodo za to potrebovali slabo leto.
Pogovori o nakupu ali uporabi robota bodo zato na vrsti verjetno šele čez eno leto, Geršak pa ocenjuje, da bi ga v Sloveniji lahko uporabili za posege pri 300 bolnikih na leto.