Seveda je govora o Filippu Inzaghiju, gospodu San Siro, kot mu radi pravijo goreči privrženci Milana, ki mu s tribun vsako domačo tekmo prepevajo pesmi, posvečene le njemu.

Do tekme proti Realu Madridu v četrtem krogu lige prvakov je Inzaghi v najelitnejšem evropskem tekmovanju odigral le 16 minut, v serie A pa 154. Veliko manj od njegovih pričakovanj. Pred obračunom proti moštvu, ki ga vodi Jose Mourinho, je Pippov soigralec Zlatan Ibrahimović, kot da bi vedel, kaj se bo zgodilo, povedal: "Če igram skupaj z Inzaghijem, potem se lahko premaknem malo bolj stran od gola. Ne želim se namreč gibati po kazenskem prostoru, saj bi v tem primeru motil Pippa." Kazenski prostor je namreč Inzaghijev dom, saj na nasprotnika preži kot kobra na svoj plen. Tam se počuti najbolj domače, saj ga kljub pomanjkanju nogometne tehnike krasi nos za gol, ki ga je imel v zgodovini tega športa redko kdo. V sredo je proti Realu svojim navijačem, ki jih ima tako rad, z dvema goloma polepšal večer. "Sanjal sem o teh dveh golih na San Siru pred mojimi navijači. S tem sem na najlepši mogoč način kronal 20 let moje kariere," je dejal Pippo Inzaghi.

Po prvem doseženem golu proti Realu je Inzaghi stekel do klopi za rezervne igralce, kjer je nato pred navijači razgrnil dres s številko 69, po drugem še s številko 70, kar je seveda predstavljalo število golov v evropskih tekmovanjih. "Če sem imel pripravljene tudi majice z napisi 71, 72, 73? Ne. To bi bilo sanjsko, a sem izredno zadovoljen, da sem prišel do številke 70," je z nasmeškom na ustnicah povedal Inzaghi. Po neprespani noči, kar se mu je v karieri dogodilo le po dveh doseženih golih v finalu lige prvakov leta 2007 proti Livepoolu (Milan je slavil sedmi naslov prvaka z zmago 2:1) ter finalu svetovnega klubskega prvenstva 2007 proti Boci Juniors (4:2 za Milan, Inzaghi je zabil dva gola), je razkril, da je prejel številne telefonske klice in sporočila: "Prvi, ki me je poklical, je bil Carlo Ancelotti. Nato Alessandro Del Piero, Andrea Agnelli, Laura Pausini... Seveda ne smem pozabiti na Silvia Berlusconija. Čustveni govor mi je namenil športni direktor Ariedo Braida, pa podpredsednik Adriano Galliani. Vesel sem bil tudi sporočila Stefana Borgonova, ki je napisal: 'Ti nisi človek.'"

O Inzaghiju kroži veliko anekdot. Ena od teh pravi, da si vsak dosežen gol skrbno zapiše v zvezek. "To so pravljice, knjiga ne obstaja," pravi njen domnevni avtor, a njegov oče Giancarlo razkriva nekaj drugega: "Dovolj je samo, da mu pokažem sliko njegovega gola, pa se v trenutku spomni na katerem stadionu ga je dosegel, katero sezono in proti kateremu nasprotniku. Almanah ima v glavi." Svoje svetišče si je Super Pippo, kot ga kličejo navijači, ustvaril v rodnem mestu San Nicolo v Piacenzi v hiši staršev, kjer številne stene prekrivajo njegove slike. A sam sebe ne obravnava kot zvezdo: "Ključ do uspeha leži v dveh stvareh: želji in normalnosti. Najbolj uživam v tem, ko odidem na skodelico čaja v mesto." In kaj je glavna skrivnost Inzaghija, da lahko pri 37. letih še vedno zabija gole na najvišjem tekmovalnem nivoju: "Posušeno goveje meso, piščančje prsi in pašta. To jem vsak dan in verjamem, da ima prehrana veliko vlogo pri mojem uspehu."