»Enkrat sva drug proti drugemu igrala leta 1998, ko sem bil še pionir, on pa že v članski ekipi, in je zmagal Veljko. To bo posebna izkušnja za oba. Sam sem zagotovo član reprezentance, medtem ko Veljko trka na vrata, da se vrne. Zagotovo bo težka tekma. Budva ima dobro ekipo in dobro so uigrani, a če jih kdo dobro pozna, sva to jaz in Igor (Kolaković, trener ACH Volleyja, op. p.), saj sva proti njim z Budućnostjo igrala vsak drugi dan pet let zapored. Imajo velike ambicije, a tudi mi bomo vsako tekmo igrali maksimalno zavzeto,« pravi zgovorni in živahni Vlado Petković. Ker mu je o bodočih soigralcih ogromno povedal že brat Veljko, se Vladu sploh ni zdelo, da prihaja med nove soigralce: »Že ko sem prišel, sem imel občutek, da vse poznam vsaj že tri mesece. Gre za dobre fante, ki sem jih vse poznal s slik in po imenih. Sploh se mi ni bilo težko vključiti, saj gre za fenomenalne ljudi.«

Več težav s privajanjem na novo okolje je imel lani v Južni Koreji. »Šlo je za drugo kulturo. So zelo deloven narod, saj smo trenirali tudi po trikrat na dan. Dogajalo se je, da po cele dneve nisem prišel domov, ker smo samo trenirali. Vse je drugače – kultura, hrana... Če ne bi imel s seboj družine, bi se domov vrnil po enem mesecu,« azijsko izkušnjo opisuje Vlado Petković, ki pa odhoda v Južno Korejo nikakor ne obžaluje, saj mu je koristila predvsem pri odbojkarskem razvoju: »Liga je zelo močna, pričakoval sem namreč, da bo precej slabša. V njej nastopajo igralci iz korejske reprezentance, ki je članica svetovne lige, in tudi veliko bivših reprezentantov. V petih mesecih smo imeli kar 36 tekem in ritem je bil res naporen. Napredoval sem predvsem v obrambi, saj na tej prvini delajo zelo veliko, ker so manjši narod kot evropski. Obramba je zdaj moj dober prijatelj.«
Na minulem svetovnem prvenstvu je bil Vlado član srbske reprezentance, s katero je osvojil bronasto kolajno. »V srbski reprezentanci se je ustvarila ekipa, ki bo skupaj igrala naslednjih deset let, seveda če odvzamemo Ivana Miljkovića in Nikolo Grbića. Imamo homogeno ekipo, v kateri ni nobenih prepirov,« stanje v izbrani vrsti ocenjuje Petković. Do zdaj je imel vidnejšo vlogo predvsem v svetovni ligi, kjer starejši zvezdniki niso igrali, medtem ko je bil na svetovnem prvenstvu še v senci legendarnega Nikole Grbića: »Svojih pet minut sem dočakal v svetovni ligi. Vsi vemo, kdo je Nikola Grbić in da boljšega podajalca zagotovo ne bo v naslednjih 15 letih, zato me čaka težka naloga, da ga nasledim. Sicer pa vsaka ekipa potrebuje dva vrhunska podajalca, saj pride slab dan ali padec v formi.«

Reprezentančne akcije si v odbojki sledijo v praktično vsaki prekinitvi klubske sezone, kar utegne biti precej utrujajoče, a Vlado poudarja, da je igranje za reprezentanco svetinja: »V desetih letih nisem imel prosto deset dni zapored. Takoj ko se konča reprezentančna akcija, sledijo priprave na klubsko sezono… Mogoče je vmes kakšen dan prost. Toda za nas je vedno velik privilegij, da igramo za reprezentanco. Ne bom rekel, da se bomo vedno borili za vrh, bomo pa blizu najboljšim. Imamo eno od najmlajših reprezentanc in vsako leto bomo lahko videli, koliko smo napredovali.«

Svoj napredek bo Srbija merila tudi na prihodnjem evropskem prvenstvu, kjer bo v skupini s slovensko reprezentanco. »Žreb nam je bil naklonjen, sploh če pogledamo druge skupine. Skoraj osem ekip lahko postane evropski prvak,« pravi Petković. Na SP je bilo precej polemik okoli čudnega sistema tekmovanja, a srbski podajalec s tem nima težav: »Veliko je bilo govora o sistemu, a se je treba zavedati, da je sistem tekmovanja eno, žreb pa drugo. Kakršen koli je sistem, če boš zmagoval, boš prvi. Toda žreb je bil na svetovnem prvenstvu povsem na strani Italijanov, ki so naredili vse, da so prišli v polfinale. Igrali so s takšnimi ekipami, kot je Kamerun, v drugih skupinah pa bi se lahko srečale Rusija, Brazilija in Bolgarija.«