Seznam bo tako po novem vseboval 98 zdravilnih učinkovin (zdaj 89), 233 oblik zdravil (zdaj 215) oz. skupno 676 zdravil z lastniškim imenom (zdaj 635). Na novem seznamu je 11 novih zdravilnih učinkovin oz. njihovih kombinacij, ki so namenjene zdravljenju sladkorne bolezni, zvišanega krvnega tlaka, zvišanih vrednosti holesterola, mokrenja v posteljo pri otrocih, možganskega tumorja, multiple skleroze, osteoporoze ter amiotrofične lateralne skleroze.
Na novem seznamu pa ni več gliklazida, zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni in itrakonazola, zdravila za zdravljenje glivičnih okužb.
Najvišja priznana vrednost, ki jo krije obvezno oz. dopolnilno zdravstveno zavarovanje, je določena za posamezno skupino zdravil glede na splošno ime, jakost, obliko in pakiranje, in sicer na nivoju odmerka, opozarjajo v ZZZS. Nižje cene generikov in s tem nove nižje najvišje priznane vrednosti in nove skupine medsebojno zamenljivih zdravil v primerjavi s sedanjimi, ki veljajo od 22. maja, omogočajo letni prihranek v višini 8,49 milijonov evrov pri odhodkih za zdravila na recept.
Tako kot pri predhodnih seznamih bo tudi pri tokratnem v vsaki skupini medsebojno zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne bo presegalo najvišje priznane vrednosti in zato zanj zavarovani osebi ne bo treba doplačati razlike med ceno zdravila in najvišjo priznano vrednostjo, ki jo krije zdravstveno zavarovanje. Tovrstna doplačila so namreč, kot pojasnjujejo v zavodu, posledica cenovne politike posameznih proizvajalcev zdravil in zato v strokovno medicinsko utemeljenih primerih niso potrebna oz. smiselna.
Ker se lahko seznam sproti dopolnjuje z novo razvrščenimi zdravili, ki so medsebojno zamenljiva in ki imajo učinkovino, za katero je bila določena najvišja priznana vrednost, imajo proizvajalci zdravil možnost ceno znižati kadarkoli oz. prilagoditi ceno najvišji priznani vrednosti. V ZZZS zato pričakujejo, da doplačil ne bo veliko.
