Kot pravi Svetlik, Slovenci varnost v večini pojmujejo izrazito pasivno in ne aktivno. To pomeni, da bi jo po njihovem mnenju morala zagotavljati bodisi država oz. delodajalec, ne pa, da bi si jo zagotovili sami skozi informirano tveganje.

Ravno zato je vlada tudi v okviru predloga pokojninske reforme prvi pokojninski steber opredelila kot temeljni, drugi (kolektivno varčevanje preko delodajalca) in tretji (individualno varčevanje) pa kot dopolnilo in ne nadomestek. Svetlik se strinja, da bi ju bilo treba okrepiti, saj meni, da bo treba za varno starost tako dlje delati kot več varčevati. Svetlik je v okviru razprave na posvetu finančnikov v Portorožu povedal, da predlog pokojninske reforme na področju drugega in tretjega stebra vseeno prinaša nekatere spremembe.

Tako naj bi bila drugi in tretji steber končno povsem jasno ločena, bolj urejeno naj bi bilo izplačevanje dodatne starostne pokojnine, za podjetja in posameznike pa naj bi bilo na voljo tudi več pokojninskih načrtov, pri čemer bodo lahko izbirali med skladi z minimalnim zajamčenim donosom in t.i. skladi življenjskega cikla, kjer bi lahko posamezniki glede na svojo starost več ali manj tvegali.

Lažji naj bi bil tudi prenos sredstev med posameznimi skladi, v drugem stebru naj bi bilo minimalno letno vplačilo 240 evrov na posameznika, v sistem pa se bodo lahko najverjetneje vključile tudi družbe za upravljanje.

Svetlik o nekaterih bojaznih

Svetlik se je dotaknil tudi nekaterih bojazni, da bi tisti, ki varčujejo v drugem stebru, z letom 2011 v velikem obsegu dvignili sredstva. Dejal je, da bi to lahko storilo dobrih 59.000 posameznikov, kar bi v najslabšem primeru predstavljalo okoli četrtino naloženega kapitala. Sedanje ocene kažejo, da bi dvig lahko dosegel okoli pet odstotkov sredstev, zato razloga za paniko zaenkrat ni, je rekel.

Vlada pa je že sprejela tudi predlog, da bi se pokojninske rente pri izračunu dohodnine upoštevale polovično, s čimer želi ljudi spodbuditi, da se racionalno odločijo za varčevanje vse do odhoda v pokoj. Svetlik je sicer odgovarjal na predloge Aleša Berka Skoka z ljubljanske ekonomske fakultete, ki je skupaj s sodelavci pripravil predlog uvedbe sistema individualnih pokojninskih računov v tretjem stebru.

Kot je zatrdil Berk Skok, ima namreč Slovenija eno najslabših demografskih slik v EU, obenem pa je na področju naložbenega pokojninskega financiranja povsem na repu med državami Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Drugi steber je po njegovih navedbah v praznem teku, pa čeprav je vanj vključenih okoli 58 odstotkov zaposlenih, od tega večino predstavljajo javni uslužbenci.

Prepričan je, da Slovenija potrebuje sedaj skoraj neobstoječi tretji steber, saj ga imajo ostale razvite države bistveno bolj razvitega. Predlog uvedbe sistema pokojninskih računov zato predvideva, da bi bili to posebni računi, katerih skrbniki bi bile obstoječe finančne ustanove. Sredstva na njih naj bi se opredelila kot namenska in dolgoročna, finančne ustanove pa bi varčevalcem ponujale obstoječe finančne produkte.

Za varčevalce se predvideva davčni kredit v višini 10 odstotkov vplačanih sredstev, nanje pa bi lahko posamezniki prenesli tudi drugo svoje premoženje. Obenem naj bi se zagotovila pregleden nadzor in obveščanje, predlagan je celovit pokojninski register, kjer bi imeli posamezniki pregled nad vsemi tremi stebri.

Cilj je, da postane tretji steber do 2025 glavna oblika financiranja pokojnin, največ pa naj bi od uvedbe pokojninskih računov imela mlajša generacija srednjega sloja.

Tak sistem bi po besedah Berk Skoka zagotovil dodatno razpršitev tveganj, večjo prožnost, preglednost, vključenost in odgovornost, pripomogel bi k razvoju kapitalskega trga in finančnega sistema, omogočil lažji prehod na delno obvezen drugi steber, omogočil večje prihranke, bolj profesionalno upravljanje premoženja in nižje stroške kapitala za podjetja.

Prepričan je namreč, da prvi steber ob tako anemičnih drugih oblikah ne bo prenesel pritiskov in da solidarnosti v prvem stebru Slovenija ne bo več mogla financirati. Svetlik pa je dejal, da se je vlada ravno zaradi ohranjanja solidarnosti in dolgotrajnega prehoda na drugačne oblike pokojninskega varčevanja odločila za dvofazni pristop. Ta predvideva najprej modernizacijo obstoječega sistema in nato prehod na nove.