Mija Blaganje se je za raziskavo, ki je hkrati tema njenega bodočega doktorata, odločila po tem, ko so se tovrstni posegi v raziskavah na živalskih modelih izkazali za uspešne, in ker edina do tedaj opravljena klinična raziskava ni dala odgovora na vprašanje o učinkovitosti zdravljenja z mioblasti, ki bi imelo za posledico trajno izboljšanje funkcije mišice. "Regenerativna medicina je intenziven trend v medicini," je rekla mlada znanstvenica. "Ko sem v našem relativno skromnem laboratoriju začenjala z raziskovanjem, sem se zavedala, da tam zunaj, po vsem svetu, poteka ostra tekma s časom. Na tovrstnih projektih delajo velike raziskovalne ekipe z milijonskimi proračuni. V raziskave vlagajo, ker se zavedajo, da bo regenerativno zdravljenje z zarodnimi mišičnimi celicami nekoč postalo dobičkonosno. Mi se tega seveda nismo lotili z mislijo na dobiček. Moj uspeh je uspeh celotne ekipe, oddelka za ginekologijo in Kliničnega centra ter mentorja, ki je v projekt verjel in zanj zastavil svoje ime. Zame osebno pa pomeni nagrado pacientka, ki na kontrolnem pregledu pripleše v ordinacijo in pove, da nima več težav z inkontinenco." Blaganjetova se strinja s psihološkim opažanjem, da je za doseganje izjemnega uspeha potrebna sposobnost dolgo delati, ne da bi vedeli, kaj nam bo uspelo in za kaj bo rezultat uporaben. "Sama sem zgled dobila v družini. Če otrok opazuje starše, ki so trdo delali - ne zgolj zaradi službe, temveč zaradi osebnega zadovoljstva -, to gotovo pomeni spodbudo. Pomembna je tudi družba vrstnikov: že v gimnaziji sem imela občutek, da imajo ljudje okoli mene izoblikovane življenjske cilje. Tudi jaz sem vedno vedela, kaj bi rada počela, in ko nekaj začnem, ne bom odnehala, četudi naletim na oviro."
Njena raziskava, ki jo je opravljala večinoma samostojno v prostem času, popoldne in ponoči, je po letu dni laboratorijskega dela in z uveljavitvijo nove evropske zakonodaje na področju ravnanja s tkivi in celicami zastala. Zato se je leta 2008 povezala z innsbruškim laboratorijem Innovacell Biotechnologie AG, kjer so razvili industrijsko-tehnološke procese, s katerimi je mogoče mišično tkivo pacientk v šestih do osmih tednih ustrezno predelati v obliko, ki jo je mogoče uporabiti za zdravljenje. Da pa je tovrstno zdravljenje v okviru klinične študije sploh postalo mogoče, je bilo treba dejavnost ljubljanskega Kliničnega oddelka za ginekologijo razširiti in uskladiti s strogo evropsko zakonodajo s področja ravnanja s tkivi in celicami ter pridobiti dovoljenje za klinično preskušanje zdravila. Po zaključku omenjene akademske študije se bo projekt, ki ga je začela Blaganjetova, razširil na mednarodno raven in se bo vanj vključila vrsta centrov iz različnih evropskih držav.
