Danes Zemantin vtičnik za obogatitev vsebin na blogih po vsem svetu ponujajo storitve in servisi, kot so Googlov Blogger, Wordpress in drugi. Po Torijevih besedah je bil prvi pomemben "vizionarski kupec" Zvezdan Martič, ki je takrat vodil multimedijski center na Radioteleviziji Slovenija. "Dejal nama je, da bo zamišljen projekt, če ga bova izpeljala, kupil, in to kljub temu, da je najina ideja zvenela malce znanstvenofantastično." Projekt je bil uspešen, a kaj hitro sta spoznala, da takšnih kupcev v Sloveniji ni prav veliko, in začela sta iskati priložnost v tujini.

"K sreči ta ni bila noben bavbav, saj sva imela oba predhodne mednarodne izkušnje. Ni nama bil problem vzeti kovčke in se seliti tja, kjer je bila priložnost." Najprej za tri mesece v London skupaj z ekipo sodelavcev, kasneje pa Boštjan Špetič v New York, Andraž pa v Silicijevo dolino v Kaliforniji.

"Že pri sedemnajstih letih sem bil na praksi v raziskovalnih laboratorijih Hewlett Packarda v Silicijevi dolini. Zdi se mi, da je marsikdo iz takratne generacije pridobil znanje, samozavest in obzorje tudi na podlagi takšnih izzivov. Eden od njih je bil tudi Jure Leskovec, zdaj profesor na Stanfordu, in med njimi bi našli še kakšne mlade podjetnike, inženirje in vrhunske raziskovalce."

Spomni se "odličnega mentorja" Jelka Urbančiča, ki je vodil zavod za računalniško izobraževanje. Po osnovnih šolah je zavod, kot se spomni Tori, organiziral odličen pouk računalništva, hkrati pa zagotavljal tudi možnost napredovanja v vse zahtevnejše skupine in delo z najbolj talentiranimi.

"Takšnega napredovanja same osnovne in srednje šole niso zmogle zagotavljati. Učinki takšnih strategij se pokažejo šele čez leta. Tam so vzgojili večino uspešnih slovenskih tekmovalcev na računalniških olimpijadah. Ravno letos poleti so domov spet prinesli medalje." Pomemben dejavnik za vznik uspešnih posameznikov in posameznic je po njegovem mnenju gotovo ta, da "okolje na več ravneh spodbuja tiste, ki imajo ambicije". Prva in nujna je podpora družine, kar ustvari samozavest in občutek sprejemanja. Domači ga niso usmerjali na točno določeno pot, a za vsak izziv, ki se ga je lotil, je doma dobil podporo.

"Nisem dobil občutka, da bi naše študijsko okolje ponujalo dolgoročnejše vizije in strategije. Zelo je zaprto samo vase, prebral sem, da sta na ljubljanski univerzi le dva redna profesorja tujca. In to je inštitucija, ki bi morala odpirati nova obzorja!" pravi Tori. Podobno kritičen je tudi do domačih medijev: "Že včasih sem jih spremljal z zadržki, zdaj pa sem jih skoraj prenehal brati in gledati. Zdi se, da slovenski mediji kar tekmujejo med sabo, kateremu bo uspelo zamoriti čim več ljudi." Vztrajnost in številne ponovitve neuspešnih poskusov na poti do cilja so pomembna lastnost uspešnih ljudi, pravi Tori, "vendar brez dobrih mentorjev, vizionarskih strank, znancev, ki pokažejo pot, in zgledov ne gre. Šele okolje kot celota lahko vzpostavi neko platformo, s katere se posameznik upa odriniti in poskusiti kaj narediti. Pri tem je pomembno, da okolje jasno kaže, da drzen poskus, če ne uspe, ni problem, temveč le šola za naslednjič," opisuje ameriški pogled na podjetništvo Tori.

"Zveni klišejsko, a trenutno me najbolj veseli, da smo začeli služiti denar in da imamo zelo natančna merila, po katerih lahko ugotavljamo, kako dobro nam gre." Zemanta je za Slovenijo netipično podjetje. Pridobili so tuje investitorje za zelo tvegan projekt, "zdaj pa bomo videli, ali se je tveganje splačalo". Tori si želi, da bi Zemanta postala še bolj uspešno podjetje, ki bi lahko za sabo potegnilo tudi druge, do takrat pa se ukvarjajo predvsem z dnevnimi izzivi.

"Sučemo se po mednarodnih vodah, tako glede konkurence kot glede tehnologij. Smo praktično v središču najnovejšega dogajanja in poskušamo držati stik s Silicijevo dolino. Bomo videli, kako bo šlo, vsekakor pa je razburljivo.

In to je še ena odločitev, ki sva jo z Boštjanom Špetičem sprejela že na začetku: želiva početi stvari, ki bodo tako zanimive, da nama ne bo žal, če se slučajno ne bi izšle." Ovir v računalništvu in informacijski tehnologiji seveda ne manjka. "Vedno so," se zasmeji Tori in pojasnjuje, da se velikokrat zaradi objektivnih okoliščin česa ne da izpeljati tako, kot bi si človek želel. Marsikdaj za neko stvar potrebuješ podporo drugih, ki je morda ne dobiš, in se je treba pogajati, iskati skupni jezik - najti neko rešitev. "So pa tudi primeri, ko rešitve preprosto ni in je treba na neko stvar preprosto pozabiti. To mi ne gre najbolje, tako da se potem velikokrat obremenjujem s tem."

"Verjetno zadovoljstvo pride od znotraj, uspeh pa je nekaj, kar ti prizna okolica," razmišlja Tori o vprašanju, kaj mu pomeni uspeh. Glede možnosti za nadarjene ljudi v Sloveniji opaža, da se je v poljubni kategoriji uspeha zaradi majhnosti okolja precej enostavneje prebiti do vrha kot pa kje v tujini. "A ker smo zelo zaprto okolje, si ob tem pridobimo relativno malo izkušenj, ki bi jih lahko uporabili tudi zunaj. Tam je treba začeti od začetka - in k sreči marsikomu to uspe."

Zaradi relativnega udobja v lokalnem okolju smo po njegovih besedah Slovenci hitro zadovoljni in ne čutimo ambicije, da bi presegali lokalne okvire. Malce vzpodbude, da je tveganje nekaj pozitivnega, ne bi škodilo," še opozarja Tori in dodaja: "Svet postaja vedno bolj tekmovalen in nihče ne bo čakal na nas."