"Da je izključevanje DZU iz upravljanja pokojninskih skladov neumestno in neopravičljivo, dokazuje določba 328. člena ZPIZ-2, ki pravi, da sme pokojninski načrt kolektivnega zavarovanja izvajati tudi upravljalec pokojninskih skladov, ki je ustanovljen po predpisih ene od držav članic Evropske unije. To pomeni, da bodo to dejavnost v Sloveniji lahko opravljale tudi DZU iz drugih držav članic EU, domače DZU pa ne. Taka rešitev je kontradiktorna s cilji zakona, pravno pa sporna, saj predstavlja diskriminacijo slovenskih DZU do ostalih finančnih ustanov," je ministrstvo za delo, ki pripravlja nov zakon, opozorila Karmen Rejc (na sliki), direktorica združenja družb za upravljanje investicijskih skladov. Na ministrstvu so nam potrdili, da je bila v strokovni delovni skupini za pripravo zakona podana tudi ideja, da se med osebe, ki lahko upravljajo pokojninske sklade, dodajo tudi DZU, a glede navedenega ni bilo enotnega stališča. Podani so bili namreč pomisleki glede tega, da je zahtevani osnovni kapital tovrstnih družb bistveno nižji v primerjavi z drugimi osebami, ki lahko opravljajo to dejavnost. Prav zato trenutni predlog zakona ne vključuje te možnosti.

Koalicijski poslanci pa so se v zadnjih dneh odločili, da na zakon vložijo dopolnilo, ki kot možnega upravljavca pokojninskega sklada določajo tudi DZU, saj "da je trenutno konkurenca na trgu dodatnih pokojninskih zavarovanj precej omejena".

To pa še zdaleč ne prepriča zdajšnjih ponudnikov. "Že na podlagi sedaj veljavne zakonodaje je potencialnih izvajalcev vsaj 34 (Kapitalska družba, 3 pokojninske družbe, 19 bank in 11 zavarovalnic), dejanskih pa 11," so izpostavili. Ker se je njihovo število v desetih letih od pričetka izvajanja takratne pokojninske reforme že skrčilo s 14 na 11 (SKB in Druga penzija sta dejavnost opustila, Adriatic in Slovenica pa sta se združila), bi vključevanje DZU v ta posel dejansko pomenilo vključevanje družb NFD (Stanislav Valant), KD (Matjaž Gantar), Alta (Bogdan Pušnik) in Perspektive (Darij Južna).

"Umeščanje DZU v drugi steber je očitno razumeti kot sanacijo finančnih holdingov oziroma nekaterih DZU, kar pa menimo, da ni smisel pokojninske reforme in se sprašujemo, v čigavem interesu se to počne," so opozorili in dodali, da bi bilo "bolj smiselna umestitev DZU v tretji steber, torej na področje, ki ne predstavlja glavnega vira sredstev za preživljanje v dobi po aktivnem življenjskem obdobju. V tretjem stebru je lahko prisotna višja stopnja tveganja, kot je dopustna v drugem stebru".

tomaz.modic@dnevnik.si