To je v skladu z nacionalnim akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost, s katerim se je Slovenija obvezala, da bo do leta 2020 zmanjšala izpuste toplogrednih plinov in izdatno povečala delež obnovljivih virov energije. Toda mnogi strokovnjaki opozarjajo, da na tem področju vlada anarhija, da ni nadzora nad gradnjo in delovanjem bioplinarn, sploh ne z vidika njihovega vpliva na okolje in na prehransko varnost.
"To je popolnoma nenadzorovano področje. Nobenega pregleda ni," je prepričan okoljevarstvenik dr. Dušan Plut z ljubljanske filozofske fakultete. Pravi, da je pregledal vse zapise, ki obstajajo o bioplinarnah, katerih avtorji pa so večinoma investitorji teh naprav. "Tako imamo po eni strani študije s samimi plusi na račun bioplinarn, na drugi strani pa številne civilne iniciative, ki tem napravam nasprotujejo. Celovite analize ter realne ocene njihovih pozitivnih in negativnih vplivov pa ni," ugotavlja profesor Plut.
Kaj je v gnojevki in kje konča?
Plut opozori na konkreten primer anarhije. Gre za bioplinarno na Lokvah pri Črnomlju, o težavah s katero so konec minulega tedna govorili na javni tribuni. V tej bioplinarni naj bi po zagotovilih njenega vodstva predelovali le kuhinjske odpadke, odpadno sadje in zelenjavo, silažno koruzo in gnojevko s prašičje farme, krajane pa skrbi predvsem stranski produkt proizvodnje bioplina v njej - gnojevka, ki konča na tamkajšnjih silno občutljivih kraških tleh in bi lahko ogrozila vire pitne vode. Dr. Božidar Flajšman iz Ekološkega foruma LDS namreč pravi, da tudi po petkovi javni tribuni ni nič bolj jasno, za kakšne količine gnojevke gre, kam jo odlagajo in koliko ter kaj vse je v njej. Dušan Plut pa dodaja, da so v tem primeru inšpekcijske službe povsem zatajile. Po njegovem bi morali v Sloveniji pripraviti trajnostno strategijo pridobivanja električne energije s pomočjo bioplina, v kateri ne bi upoštevali le gospodarsko-energetskega vidika teh naprav, temveč tudi njihov vpliv na okolje in na prehransko varnost.
"V Sloveniji imamo le še približno 50-odstotno samooskrbo s hrano, zato bi morali prepovedati uporabo koruze za proizvodnjo bioplina in na kmetijskih površinah pridelovati hrano za ljudi, ne pa energetske rastline za namene bioplinarn," je prepričan dr. Plut. Marjan Kolar iz Gospodarskega interesnega združenja bioplin (in eden od lastnikov bioplinskih naprav) pa meni, da je to, da nam bodo te naprave odžirale hrano, zavajajoča predstava. "To se ni zgodilo še nikjer na svetu in nobene bojazni ni, da bi se pri nas," je na nedavni novinarski konferenci poudaril Kolar.
Grabež kmetijskih zemljišč po vsem svetu
Toda študije tujih okoljevarstvenih organizacij kažejo drugačno sliko. Nedavno jih je predstavil Inštitut za trajnostni razvoj (ITR), katerega predstavnica Anamarija Slabe je opozorila, da naj bi bila samo v Afriki gojenju rastlin za biogoriva namenjena tretjina prodanih ali oddanih zemljišč. Pritisk na kmetijska zemljišča je privedel tudi do izsekavanja gozdov, da bi s tem zagotovili prostor biogorivom, v Etiopiji so v ta namen izsekali celo zemljišča na varovalnem območju za slone. O grabežu zemljišč po navedbah ITR poročajo z vsega sveta, od Pakistana do Indonezije in Ukrajine, vse to pa naj bi bilo posledica dejstva, da si je EU zadala, da bo imela do leta 2020 deset odstotkov goriv za prevoz iz obnovljivih virov energije.
Kmetijski minister Dejan Židan tako kot njegov predhodnik Milan Pogačnik varovanju kmetijskih zemljišč namenja veliko pozornosti. A je vprašanje, ali je papagajsko ponavljanje, češ da v Sloveniji zaradi pozidav na dan izgubimo približno sedem hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč, dovolj za zajezitev tega problema. Na vprašanje, koliko kmetijskih površin v Sloveniji namesto za prehrano ljudi namenimo za pridelavo energetskih rastlin, ki jih nato skurimo v bioplinarnah, odgovorni na kmetijskem ministrstvu namreč ne znajo odgovoriti. In priznavajo, da ni pregleda nad razsežnostjo tega vprašanja v Sloveniji. Zato bi bila nujno potrebna strategija razvoja bioplinskih naprav z jasno določenim ciljem, koliko kmetijskih površin lahko namenimo za "hranjenje" bioplinarn.
Morda pa se bodo stvari v bližnji prihodnosti le premaknile z mrtve točke, saj je parlamentarni odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dobil pobudo, naj eno od svojih sej posveti tej problematiki. Predsednik odbora Franc Bogovič pravi, da je to sicer "zelo zahtevna materija", a vsekakor zrela za obravnavo na tej ravni.
