Pravzaprav se ljubljanski hokejisti v letošnji sezoni niso razveselili še nobene zmage v tolikšni meri kot ravno v nedeljo v Zagrebu, ko so prevladovali na ledu. Zeleno-beli so navdušili predvsem z borbenostjo in uspešno izvedenimi zamislicami trenerja Järvnenpääja v power-playu (štirje goli), s čimer so s 6:5 vrnili Medveščaku za poraz v Tivoliju. In kje tiči glavni razlog, da je Olimpija po zadnjem debaklu na Dunaju (1:6) uspela nadigrati Zagrebčane? Vratar Matija Pintarič je priznal, da so hokejisti že na jutranjem treningu staknili glave in si natočili čistega vina. "Rezultat je bil viden, kajne?" se je smejalo mlademu Štajercu.

Sicer pa ledene pravljice v hrvaški prestolnici pred nabito polnimi tribunami že drugo leto zapored ne pojenjajo niti za malenkost. Navijači (najglasnejši so na znamenitem sektorju B) skozi celotno tekmo neumorno prepevajo, ob pesmi Tonija Leskovarja "Serbus, Zagreb moj" pa v ekstazi poskakujejo in plešejo. Zadnji poraz svojih medvedov so denimo pospremili z večminutnim skandiranjem "šampioni, šampioni", z izrednim gostoljubjem pa so se izkazali do podpornikov nasprotnega kluba. Zanimivo, da so gostujoče navijače na vsakem koraku prosili za menjavo šalov, hokejiste Olimpije pa pred avtobusom čakali s fotoaparati, ko so ti jedli pice. "To je novonastala skupina navijačev, ki z veseljem spremlja vrhunski hokej in ne povzroča ekscesov. Na tekme prihajajo številne družine, kar nam je vsekakor v ponos," je razložil predsednik Medveščaka Damir Gojanović, ki je tudi nekdanji hokejist.

Medveščak je v Zagrebu prava športna atrakcija tudi zunaj ledenih igrišč. V strogem središču mesta, natančneje na glavnem trgu, stoji McDonald's v barvah kluba, s čimer se Medveščaku še povečujeta prepoznavnost in priljubljenost, v srcih navijačev pa je povsem na vrhu lestvice najboljših posameznikov Robert Kristan. Po tekmi z Olimpijo se je Jeseničan hudoval nad nedisciplinirano igro še posebno svojega moštva, o moči najboljših slovenskih predstavnikov v novi sezoni lige EBEL pa pravi: "Tako z Olimpijo kot Jesenicami sem igral po dvakrat, težko pa bi izpostavil boljšega. Veseli me predvsem to, da imata oba kluba veliko mladih moči iz domačega okolja, zato se nam ni treba bati za slovenski hokej."

Vsekakor bi moral Kristan glede na svoje sposobnosti še nekaj let sestavljati jedro slovenske reprezentance, a očitno se ga je zveza za prihajajoči novembrski turnir v Belorusiji grdo odkrižala. Ker na selektorjevem seznamu ni nekaterih vidnejših igralcev (Kristan, brata Rodman, Razingar), smo HZS prosili za dodatno pojasnitev Harringtonovega izbora. Odgovorili so nam, da so prekaljene hokejiste sicer povabili na zbor, a so se ti opravičili, selektor pa je z odobravanjem sprejel njihovo odločitev. Toda resnica očitno tiči drugje. "Spiska sicer še nisem videl, izvedel pa sem, da me ni v izbrani vrsti. Kot kaže, bom moral počakati na prihodnji zbor," je na vprašanje, zakaj je zavrnil igranje za Slovenijo, pojasnil Kristan. Kasneje, ko smo mu povedali za odgovor HZS, je le še debelo gledal in zatrdil, da vabila sploh ni dobil, s čimer je zvezo postavil v neprijeten položaj in sprožil ugibanja o tem, kakšno igro se gredo znova na HZS...