Osebna izkaznica za mladoletne državljane ni obvezen dokument, mora pa jo imeti vsak polnoletni državljan s stalnim prebivališčem v Sloveniji, če nima druge veljavne javne listine s fotografijo, torej če nima veljavnega potnega lista, vozniškega dovoljenja, obmejne prepustnice, orožnega lista ali potrdila o usposobljenosti za voditelja čolna. Po zakonu so to javne listine, čeprav se za potni list, osebno izkaznico in obmejno prepustnico uporablja tudi izraz osebni dokument.

Omenjene tri dokumente lahko poleg za identifikacijo - če nimajo javne listine s fotografijo, jim ob legitimaciji grozi od 200 do 830 evrov kazni - državljani uporabljajo tudi za potovanje v tujino. Z osebno izkaznico je mogoče potovati v Avstrijo, Andoro, Belgijo, Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, na Ciper, Češko, v Črno goro, na Dansko, v Estonijo, na Finsko, v Francijo, Grčijo, na Hrvaško, Irsko, v Italijo, Islandijo, v Latvijo, Litvo, Luksemburg, na Madžarsko, Malto, v Makedonijo, Nemčijo, na Nizozemsko, Norveško, Poljsko, Portugalsko, v Romunijo, na Slovaško, v Srbijo, Španijo, na Švedsko, v Švico in Veliko Britanijo.

Za potovanje v vse druge države je treba s seboj vzeti potni list (v nekaterih primerih zaprositi še za vizum), ki ga ima danes približno polovica Slovencev. V začetku desetletja je bilo v obtoku veljavnih potnih listov, ki so bili takrat še modre barve, precej več, in sicer 1,543.308, ta številka pa je na zgodovinski minimum padla leta 2005, ko je bilo veljavnih le še dobrih 964.000 potnih listov.

"V zadnjih petih letih število ponovno narašča, vendar ne dosega nekdanjih številk, kar vsekakor kaže na to, da se je pri potovanjih uveljavila tudi osebna izkaznica, ki se je začela izdajati leta 1998," menijo na ministrstvu za notranje zadeve. V slabih dvajsetih letih smo Slovenci zamenjali že štiri različice potnih listov. Modre, ki so bili v veljavi od osamosvojitve, so leta 2002 nadomestili bolj varni rdeči potni listi, ki jih imajo nekateri še danes. Leta 2006 so upravne enote začele izdajati biometrične potne liste, od lani poleti pa so potni listi opremljeni še z biometrijo prstnih odtisov.

Kljub številnim varnostnim posodobitvam so bili po mnenju policije slovenski potni listi vedno zelo zanimivi za državljane držav zahodnega Balkana, redkeje za druge tuje državljane. "Slovenija namreč uživa zelo ugoden položaj glede potovanj, ne samo znotraj EU, ampak tudi v druge države sveta, še posebej ZDA," menijo na policiji. Dodajajo, da so bili v obdobju od leta 2002 do 2007 na območju EU, ZDA in Kanade odkriti ponaredki slovenskih potnih listov in osebnih izkaznic, ki so jih uporabljali predvsem državljani nekdanjih republik bivše Jugoslavije. "Uporabljali so jih predvsem za potovanja zunaj območja EU, le redko so take ponaredke uporabljali v Sloveniji. Razlog je predvsem v tem, da slovenski policisti dobro poznajo domače osebne dokumente in zelo hitro odkrijejo ponaredek," ocenjujejo na policiji.

Večina odkritih ponarejenih slovenskih dokumentov je izvirala iz vlomov ali tatvin, ukradene dokumente pa so kasneje spremenili. "V celoti ponarejeni dokumenti, predvsem potni listi, se pojavijo redkeje oziroma jih je bilo odkritih zelo malo, poleg tega so lažje prepoznavni. V primerjavi s potnimi listi pri osebni izkaznici le redko vidimo spremenjen originalni dokument, gre pretežno za ponaredke zelo slabe kakovosti, kar velja tudi za vozniška dovoljenja." Na policiji še pravijo, da so se cene ponarejenih dokumentov gibale od 200 do 500 evrov za osebno izkaznico ter od 1000 do 1500 evrov za potni list. Tudi "prave" osebne izkaznice in potni listi niso zastonj, saj osebna izkaznica stane od 13,16 evra za otroka do 16,7 evra za odraslega, medtem ko je cena potnega lista od 30 do slabih 40 evrov. Temu je treba prišteti še stroške izdelave fotografije.