Tako daleč smo prignali naše izkoriščanje naravnih virov, da tri mesece na leto živimo na "naravni kredit", torej porabljamo nekaj, česar narava sama ne more nadomestiti. Seveda so to simbolični izračuni, ki pa skrivajo v sebi veliko resnice. Naša sodobna družba je preveč naravnana na nekaj, kar ni samoumevno. Transport je ena od teh stvari, tesno z njim pa je povezana poraba nafte. Zato se moramo že danes ozirati po alternativnih virih, ki bi nam omogočili smotrno izrabo tistega, kar nam narava da sama.

Tudi čisto pridobivanje goriv je zelo pomemben dejavnik pri pogonskih sredstvih. V Evropi se bo do leta 2030 povečeval delež proizvodnje biogoriv iz lesa in lesnih ostankov, vedno več jih bomo pridobivali iz odpadkov in iz poljščin, ki so gojene z namenom za proizvodnjo biogoriv.

Metan je po besedah nekaterih plin, okoli katerega naj bi se v prihodnje vrtelo veliko ugibanj in razvoja. Motorji z notranjim zgorevanjem namreč potrebujejo nekaj sprememb, v osnovi pa vse ostaja tako, kot je danes. Le da bo morala industrija razviti učinkovitejši način, kako večje količine plina (ta je energijsko "revnejši" kot na primer dizel ali bencin) ustrezno spraviti v avtomobil, da se pri tem teža ne bi preveč povečala. Ni namreč enostavno s seboj prevažati kakšnih pet velikih jeklenk s pritiskom po 200 barov. A že dejstvo, da lahko za en liter dizelskega goriva, ki je danes spravljen v lahke posode za gorivo, potrebujemo kar pet litrov metana (CNG) ali 1,8 litra avtoplina (LNG), pove veliko.

Kajti tukaj se skriva naslednja ovira: za zdaj še nimamo ustrezne infrastrukture, ki bi voznike prepričala, da se splača presedlati na plin. A po drugi strani to ne bi smel biti problem, kajti sedanje črpalke bi lahko v grobem ostale take, kot so, oziroma bi jih moralo biti več, saj je avtonomija vozila z enim polnjenjem manjša kot pri vozilih na naftni pogon. Tudi tisti, ki trdijo, da so električna vozila "čista", se motijo. Vprašanje je namreč, kako nastane elektrika, potrebna za njihov pogon. Če bi ta nastajala na čistejši način, bi naredili velik korak naprej. Bioplin oziroma biometan pa gre še korak dlje: nastane pri gnitju oziroma obdelavi odpadkov, s čimer bi ubili dve muhi na en mah. Mesto s petimi milijoni prebivalcev proizvede dovolj smeti, da iz njih nastane toliko metana, da z njimi lahko poganjamo floto smetarskih vozil in avtobusov mestnega prometa. Torej se v prihodnje res lahko vozimo na smeti.