Polaganja vencev sta se udeležila tudi predsednik komisije vlade za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman in vodja sektorja za vojna grobišča na ministrstvu za delo Marko Štrovs.

Irglova, tudi predsednica komisije DZ za peticije, človekove pravice in enake možnosti, je v izjavi za medije poudarila, da je prav ta komisija trenutno edino parlamentarno delovno telo, ki se ukvarja s problematiko povojnih pobojev.

Po njenih besedah je komisija vselej pripravljena pomagati vladni ekipi, ki se ukvarja s to problematiko. Vladna ekipa lahko računa na pomoč komisije tudi pri zagotavljanju finančnih sredstev za postavitev spominskega obeležja v Hudi jami, je zagotovila.

Predsednik vladne komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč Jože Dežman je dejal, da urejanje prostora v Hudi jami, ki bo zagotovilo vsaj dostojno varstvo že odkritih posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, poteka skladno s tem, kar je komisija predlagala.

Dežman je izrazil pričakovanje, bodo v prihodnje izvedli tudi vsa ostala dela, ki jih je komisija predvidela, in sicer ocena zunanjega prostora za ureditev grobišča, nadaljevanje raziskave in odkrivanja posmrtnih ostankov v prvem jašku in dokončna ureditev Hude jame, vključno z razglasitvijo za kulturni spomenik.

Vodja sektorja za vojna grobišča pri ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Marko Štrovs pa je pojasnil, da trenutno poteka priprava jamskih prostorov za namestitev tistih posmrtnih ostankov žrtev povojnih pobojev, ki so bili med preiskavo že dvignjeni iz Barbara rova.

Po besedah Štrovsa bodo v prihodnje tudi odločili, ali se bodo izkopi nadaljevali in kako bo grobišče v Hudi jami dokončno urejeno. Kot je pojasnil, je v letošnjem programu sondiranja prikritih grobišč po Sloveniji 38 lokacij. Letošnji program se počasi končuje, ravno v teh dneh pa poteka sondiranje grobišča v Mostecu pri Brežicah.

Pri izkopavanjih v Hudi jami so doslej našli posmrtne ostanke nekaj več kot 720 žrtev povojnih pobojev. Po zadnjih predvidevanjih naj bi bili v rovu posmrtni ostanki od 2000 do 3000 žrtev. Po dosedanjih ugotovitvah gre za pobite vojne ujetnike in civiliste, ki so jih pripeljali iz taborišča na Teharjah.

Kot kažejo ugotovitve, je pobijanje potekalo v več valovih, na več načinov, izvajale pa so ga slovenske enote Korpusa narodne obrambe Jugoslavije (Knoj).