Sociologi in antropologi so generacije, ki se danes srečujejo na delovnem mestu, razdelili v štiri kategorije (letnice pomenijo datume rojstev): tradicionaliste (1900–1945), baby boom generacijo (1946–1964), ki jih označujeta solidarnost in trdo delo, generacija X (1965–1978), to so individualisti, in generacija Y (1979–2000). Generacijo Y tvorijo tisti, ki se jih na delovnih mestih skorajda bojijo, saj zahtevajo veliko. A s primernim pristopom tudi največ dajejo. To je generacija, ki od rojstva naprej posluša, da je nekaj izjemnega. V družini so se vedno vrteli okoli njih in se jim prilagajali. Tudi šola se jim je prilagajala. Zato to zdaj pričakujejo tudi na delovnem mestu. Študije ugotavljajo, da bo generacija Y zamenjala največ služb v svojem poklicnem življenju od vseh generacij do zdaj, kar 1,1 na leto. Niso zvesti delodajalcem. Tudi niso zvesti intimnim partnerjem; družina jim je pomembna, vendar jo obravnavajo kot naložbo časa, truda in denarja.
Generacija Y ni bila nikoli soočena s pomanjkanjem, temveč s samimi presežki ter velikim številom opcij, kar se kaže v konstantnem pomanjkanju časa in upadu pozornosti. Pozornost se pridobiva na račun zabave in ne kakovosti. Življenje dojemajo kot niz odločitev. »Komunikacija je na račun interneta in pojava socialnih omrežij na drugačni ravni. Posledično se to zrcali tudi v odnosih, ki so površinski in usmerjeni v sedanjost. Ljudi obravnavajo kot posameznike in ne kot vloge oziroma funkcije, ki jih opravljajo. Spoštovanje v očeh generacije Y si mora vsak pridobiti in zaslužiti. Predvsem pa jih združujejo določeni skupni ekonomski in družbeni dejavniki,« meni Helena Felc, predsednica Študentske sekcije Društva za marketing Slovenije.
Generacija Petra Pana
Svoje mnenje o generaciji Y je na nedavnem srečanju članov Društva za marketing Slovenije z generacijo Y podal tudi priznani in cenjeni psihoterapevt in transakcijski analitik dr. Zoran Milivojević. Po njegovem mnenju je bila do druge svetovne vojne družba tradicionalna. Ljudje so se ukvarjali s preživetjem. Po vojni je prišlo do tako imenovanega baby booma in z njim do spreminjanja miselnosti, ko je postalo vse bolj pomembno ugodje. Prek zmedene generacije X se je izkristalizirala generacija Y. Že z nastankom filma in televizije ljudje vzorcev obnašanja niso več nujno posnemali (samo) od svojih staršev, temveč iz navideznega medijskega sveta. Počasi so postali pomembni kakovost življenja, posameznik in njegova občutenja. »Generacija Y je usmerjena samo še v to, da živi prijetno. Pravijo ji tudi generacija Petra Pana, dečka, ki ni želel odrasti. Ne želijo delati, nočejo prevzemati odgovornosti. Zato tudi ni zvestobe do službe, znamke, ljudi. Imajo jih za narcise, sam bi jih poimenoval 'narkizi' – ker so kot pod narkozo, neobčutljivi,« meni Milivojević. Posamezniki na družbo gledajo kot na supermarket in si jemljejo, kar jih zabava. Ko se naveličajo, zamenjajo. Od tod tudi tak razmah ekstremnih športov. Navadnih športov so se naveličali, želijo ekstremne, da se počutijo žive.
Generacija, ki jo je zaznamoval internet
So pa zadnje čase zelo moderne primerjave med generacijo X in Y, ki naj bi si bili zelo različni. Tako nekateri viri navajajo, da generacija X ljubi prosti čas, Y pa obvlada tehnologijo. Generacija X bi rada čim prej obogatela, in to celo brez dela, cilj generacije Y pa naj sploh ne bi bilo bogastvo, temveč je njen glavni moto živeti. »Pripadniki generacije Y imajo drugačen vrednostni sistem kot njihovi starši; želijo si prilagodljive službe, iščejo ravnotežje med zasebnim življenjem in delom ter možnostmi potovanj,« je prepričan Vavpotič. Razumevanje generacij postaja tako pomembno, da nekateri celo pripravljajo seminarje na temo, kako bolje razumeti in uspešno ravnati z generacijama X in Y. »Kot pripadnik generacije Y se strinjam s tem, da so se vrednote spremenile. Še vedno pa menim, da je prava pot v medgeneracijskem dialogu in sodelovanju. Ob tem se moramo zavedati, da generacije vplivajo druga na drugo in da so si za zgled. Res je tudi, da se to zgledovanje ne dogaja več samo hierarhično, v smislu, da starejša generacija uči mlajšo. Prepričan sem, da poznate veliko vnukov, ki svojim babicam in dedkom pomagajo ter svetujejo pri osvajanju tehnologije,« dodaja Vavpotič.
Ravno internet je globoko zaznamoval generacijo Y. Informacije dojemajo drugače, čeprav jim nikoli niso prilagodili šolskih sistemov. Komunicirajo drugače, kar zna izkoristiti predvsem gospodarsko-podjetniški sektor, malo manj pa drugi. In navsezadnje, živijo drugače. »Vendar to ne pomeni, da ne opazujemo, poslušamo in razmišljamo. Zaradi vseh informacij, ki so nam na voljo, si upam trditi, da to delamo še bolj organizirano, pogosteje in z veliko mero pričakovanj,« pove Vavpotič, Helena Felc pa dodaja: »Družba predstavnike generacije Y dojema kot povzpetniške, sebične in nehvaležne posameznike, ki so obremenjeni s svojim trenutnim položajem. Svojo prihodnost ljudje generacije Y vidijo na delovnih mestih, ki zahtevajo individualnost in kreativnost. So izziv za posameznika ter mu prinašajo ugled in denar.«
Gospodarsko krizo bodo izkoristili
Generacija Y ima tudi na gospodarsko krizo svoj pogled. »Kriza nam jasno sporoča, da je uspeh, zgrajen čez noč, kot hiša iz kart. Pred krizo smo ipsilonci razumeli posel samo kot delnice in nepremičnine. Naj proizvajajo Kitajci. Sedaj pa je prišel čas streznitve. Pidi, delnice in opcije, tega ne bo več, vsaj ne v takem razmahu. Divje privatizacije bodo počasi končane, denacionalizacija je tudi skoraj pri kraju, tako da na pretekle sorodnike ali kakega strica iz Amerike težko računamo,« meni Žiga Vavpotič in dodaja: »Lahko se samo vzravnamo, nasmehnemo, učimo, zavihamo rokave in s svojim razmišljanjem ustvarjamo novo dodano vrednost. Za lepši in boljši svet. Ali, kot vedno pravim in to je očitno v slogu generacije Y: Živimo in pustimo sled. Pozitivno in dobro sled za vse nas, za naslednje generacije in naš planet.«
Digitalni domorodci
Zato ni nobeno presenečenje, da uspešno funkcionirajo tisti, ki so odkrili, kaj radi počnejo in kaj jim gre dobro od rok, ter tisti, ki imajo delovno enako spodbudno okolje, kot so ga doživljali doma. Sicer pa hitro pride na dan dejstvo, da ne želijo odrasti in da se nočejo truditi. »Če se nimajo za kaj potruditi, se pač ne. Kajti oni imajo vedno varianto B – dom in starše. Ti 'otroci' so tudi digitalni domorodci (digital natives) – digitalni jezik jim je bližji od slovenščine. Za svoje poznavanje želijo enako spoštovanje, kot ga morajo izkazovati starejšim in nadrejenim. Imajo tudi težave z avtoriteto, kajti priznavajo samo vsebino, oblike ne,« pa ocenjuje generacijo Y Nastja Mulej, magistra komunikologije, univerzitetna diplomirana ekonomistka in sociologinja, direktorica ter trenerka de Bonovih delavnic ustvarjalnega razmišljanja in reševanja problemov. Sama ima s predstavniki generacije Y zelo dobre izkušnje. »Z mnogimi sem sodelovala prav nedavno v okviru priprav na Zlati boben in v okviru Društva za marketing Slovenija, kjer deluje izjemno propulzivna študentska sekcija, in moram priznati, da so med njimi sami zagreti posamezniki. Kot pravi literatura: če je generacija Y nad nečim navdušena, ne boste našli boljših delavcev,« meni Mulejeva. Kajti zanje ni delovnega časa, zanje ni sobot in nedelj, zanje so samo projekti, ki morajo biti opravljeni čim bolj kakovostno in kreativno.
Čeprav se vam zdi, da z »gen-Y-ji« nimate nič skupnega, boste lahko z njimi prav dobro shajali. Predstaviti se jim morate kot resničen vodja z integriteto, ne samo dodeljeno avtoriteto. Dovolite njim in sebi nenehen sproten pozitiven odziv. To so »otroci«, ki so rasli ob nenehnem občudovanju svojih staršev, vzgojiteljev in učiteljev ter so navajeni biti zvezde. Hkrati pa se zavedajo svoje ranljivosti in so hvaležni za neformalno vzajemno mentorstvo. »Omogočite jim nenehne priložnosti za učenje in rast. Vse, samo da se ne dolgočasijo,« svetuje Mulejeva. »Težko se znajdejo v nekreativnih, enoličnih poklicih. Delovno okolje jim naredite zabavno in dovolj jim zaupajte, da ne boste sedenja v pisarni naredili za obveznost. Saj so tehnološko tako močni, da lahko delajo kjer koli in kadar koli. Če bo služba prostor za ustvarjanje in ne zapor, bodo radi hodili tja.« Zoran Milivojević pa je glede prihodnosti generacije Y pesimističen. Trend vidi v smeri dekadence, hedonizma in posledično zatona zahoda. Uspešno prihodnost vidi v družbah, ki imajo veliko otrok in ki trdo delajo. Čez 30, 40 let vidi pohod novega kolektivizma. Vsekakor bo treba počakati, kaj bosta pokazala čas in generacija, ki bo sledila ipsiloncem.