Enaintrideseti oktober je vse bliže in takrat je čas, da velike, lepo izrezljane rumene buče postavimo na mize, okenske police, balkone, v njih prižgemo svečke in tako odženemo zlobne duhove. Noč čarovnic je predvečer dneva spomina na mrtve in izvira iz keltskega praznika. Verjeli so, da ob polni luni, najpogosteje noč pred dnevom mrtvih, 31. oktobra, mrtvi vstajajo iz svojih grobov in tako ponovno pridejo na Zemljo ter obiščejo svoje domove. Zaradi tega so se ljudje, prestrašeni, da bi srečali mrtve, skrivali za različnimi maskami in ustvarjali velik hrup. S prihodom Rimljanov je dan mrtvih dobil stalen datum.

V noči pred tem dnem, sodeč po starem rimskem verovanju, je črni bog lova Samain prevzel oblast nad svetom, ubil boga Sonca in odpeljal boginjo vegetacije v podzemlje, kjer je ta morala ostati do prihodnje pomladi in bdeti nad mirujočimi semeni, živalmi, ki spijo, in dušami umrlih. V tej noči so se simbolično ugasnila vsa ognjišča. Verovalo se je tudi, da mrtvi poslednjič pridejo na svet, zato so jim na pragih svojih hiš nastavljali hrano. Nekateri so celo v ta namen izdolbli repe, pese ali krompir ter vanje vstavili gorečo svečo, češ da bi tako pregnali grešne duše, a dobrim pokazali pot do svojih hiš. Buča je za izrezovanje postala popularna šele v 16. stoletju v Ameriki, kasneje pa po vsem svetu.

Leta 1840 so irski emigranti v Novi Angliji oživljali običaje iz starega sveta, ko so se odselili v novega. Čeprav ustreza poganskim običajem in katoliškemu dnevu mrtvih, se od njiju pomembno razlikuje, saj se v Ameriki, od koder se je tudi razširil po svetu, slavi predvsem kot maškarada. Včasih sta se dolbla repa in krompir, zdaj pa se dolbejo buče in se krasijo s svečami, manj kot varuhi domov in bolj kot učinkovita dekoracija.

Dandanašnja noč čarovnic je šaljiv in radosten običaj brez pridiha onostranstva. Kupujejo se maske in ogromne količine buč. Ker je prav jesen njihov čas, se na mizah znajdejo tudi v obliki jedi.

Izrezovanje buč

Običaj izrezovanja buč izhaja iz irske legende o kovaču Jacku, znanem po domišljavosti in skopuštvu. Ena od teh zgodb pravi, da je pretental vraga tako, da mu je ponudil svojo dušo v zameno za pijačo. Vrag mu je ustregel tako, da se je spremenil v kovanec, s katerim bi kovač plačal pijačo. Prebrisani kovač pa je kovanec vtaknil v svoj žep, v katerem je imel križ, zaradi katerega se vrag ni mogel spremeniti nazaj. Ko je vrag Jacku obljubil, da deset let ne bo izterjal njegove duše, ga je kovač izvlekel iz žepa. Po desetih letih je vraga ponovno prevaral tako, da ga je zaprosil, naj mu da jabolko iz stebla, a v trenutku, ko se je vrag spremenil v steblo z jabolkom, je nanj narisal križ. Tako se vrag ponovno ni mogel spremeniti nazaj.

Ko je Jack umrl, zaradi svojega grešnega življenja ni bil sprejet v raj, a na vratih v pekel ga je pričakal vrag in poslal nazaj v mrak. Pomagal mu je tako, da mu je dal žerjavico oglja. Jack je imel v žepu repo, ki jo je izdolbel in vanjo vstavil žerjavico. Od takrat naprej Jack, ki nikoli več ni našel poti domov, tava naokoli z izdolbeno repo v mraku. Tako je Jack O'Lantern (Jack Luč) postal simbol duše, ki je prekleta in tava med svetovi.

Jesenski aranžmaji z bučami

Nekateri pojavi v tem jesenskem obdobju so znani v slovenski dediščini, vendar niso imeli neposredne povezave z nočjo čarovnic, kot jo poznamo danes. Tako so na primer v času pobiranja pridelkov v panonskem delu dolbli buče. V nekaterih prekmurskih krajih priredijo praznik buč, iz Avstrije pa so prevzeli navado, da pred hišami postavijo nekakšne jesenske aranžmaje. S pomočjo buč in vreč, napolnjenih s senom, naredijo lutko ženske in moškega, babo in deda, okoli pa razporedijo jedilne buče različnih velikosti, oblik in barv.

In še najpomembnejše: kako izbrati pravo bučo za izrezovanje? Bučo potrkajte. Zrela, votlo zveneča buča bo bolj priročna za dolbenje. Prepričajte se, da nima mehkih področij in da ima vsaj eno gladko stran za izrezovanje. Bučino zdravje izraža močan, dobro pritrjen pecelj. Najlaže je delati s srednje veliko bučo. Pomembna je stabilnost buče. Izberite bučo, ki ima ravno dno, saj bo le takšna stala na mestu.