V rani mladosti se je začel ukvarjati ravno s hokejem, a ker je bil v njegovem rodnem Kranju (zdaj živi v Stanežičah pri Ljubljani) bolj priljubljen vaterpolo, je trdo ledeno podlago kmalu zamenjal za bazen z vodo. Za seboj ima že kar nekaj funkcionarskih izkušenj na športnem področju, saj je bil več let predsednik vaterpolske zveze, obenem pa tudi ugleden mednarodni sodnik v tej panogi. Njegov običajen delovni dan je precej natrpan, začne pa se že ob šesti uri zjutraj, ko pelje na sprehod svojega hišnega ljubljenčka. Kot pravi, ga jutranji sprehodi sproščajo, dneva pa nikdar ne začne brez dobrega zajtrka in svežega časopisa.

Gospod predsednik, pred tednom dni ste se zavihteli na vrh hokejske zveze. Kako je v čevljih staroste Ernesta Aljančiča?

Za zdaj se ni zgodilo še nič posebnega. Za ponedeljek (včeraj, op. p.) smo sklicali prvo sejo predsedstva, pričakovanja pa so velika, v prvi vrsti je to nadgradnja dela Ernesta Aljančiča. On je naredil pionirsko delo in ostaja v hokejski zgodbi, kajti velja za pomembnega funkcionarja v mednarodni organizaciji, hokej pa je del njegovega življenja.

Aljančič se želi odslej ukvarjati predvsem z mladimi.

Njegovo željo bom izrazil na predsedstvu in jo podprl. Upam, da bodo kolegi uvideli pomembnost, da Aljančič ostane v našem hokeju pri vzgoji mladih, saj je široka baza igralcev temelj za prihodnost.

Na skupščini ste delovali izjemno samozavestno, pravzaprav brez najmanjšega kančka dvoma, da boste kot predsednik HZS uspešni.

To je res. Ljudje so me spraševali, kako si sploh upam prevzeti zvezo s tolikšnimi dolgovi, toda biti predsednik HZS mi predstavljal resnično velik izziv. Obdobje za sanacijo je relativno dovolj dolgo (štiri leta, op. p.), s tem da morajo preostale aktivnosti potekati neprekinjeno. Poleg tega rad sodelujem v športnih organizacijah, z izkušnjami iz vaterpola pa lahko normalno vodim za Slovence zelo pomemben in uspešen šport.

Dolg HZS znaša okoli milijon evrov.

Nekoliko manj, da. S tem se bomo zagotovo spopadli. Na predsedstvu bomo med drugim od finančnega svetovalca Kamila Lekšeta zahtevali, da nam zagotovi natančno poročilo o posameznih dolžnikih, kreditodajalcih, tako da bomo dobili čisto sliko. Potem bomo šli na razgovor z dolžniki, ki jim bomo predstavili novo vizijo in skušali pridobiti čim večje zaupanje.

Ekipo je sestavil v zadnjem tednu

Medse ste povabili nekaj novih obrazov.

V predsedstvu smo trije novi člani. Opozorjen sem bil, da sem prvi, ki je za podpredsednika izbral funkcionarja z Jesenic. S klubskimi pripadnostmi se nisem ukvarjal in se tudi ne bom, ker sem predstavnik celotnega slovenskega hokeja. Slavko Kanalec mi je zelo blizu, že več let sva prijatelja, zato verjamem, da bova dobro sodelovala. Dejana Kontreca poznajo vsi. Kot sva se pogovarjala, mi je dejal, da si želi urediti predvsem sistematizacijo trenerskega licenciranja in dela z mladimi. Peter Svetina je bil za vse presenečenje, zanj pa sem se odločil v zadnjem trenutku, čeprav se poznava že iz mladosti. Je zelo aktiven pri ženskem hokeju v Kranju, poleg tega je izredno dober pedagog, kar bo dobrodošlo pri delu predsedstva predvsem za mlajše selekcije.

Aljančič vas je na čelo HZS prvič povabil lansko poletje. Ste kdaj razmišljali, da bi ponudbo zavrnili?

Ne. Ponudba je za nekaj časa zamrla le spomladi, ko sem imel zdravstvene težave, natančneje, dvakratno operacijo hrbta, ki je zdaj sanirana. Takrat sem prosil Aljančiča, da prestavi sklic skupščine, ker sem se v tistem trenutku posvečal izključno službi in rehabilitaciji.

Kdaj pa ste izbrali člane predsedstva?

Ideja, koga bi izbral v predsedstvo, je dozorela v zadnjem tednu, so pa na voljo še tri prosta mesta. Najprej se moramo dobro spoznati med seboj in uvideti, kakšne potrebe še potrebujemo. Ali so to potrebe po strokovnem delu, po izbiranju finančnih sredstev, vodenju reprezentance ali kaj povsem drugega.

Vas je poklical kdo iz IIHF in vam čestital za predsedniški položaj?

Ne še. V petek sem imel razgovor z direktorjem Olimpije, ki je predlagal, da skupaj s predstavniki Jesenic stopimo do vodstva lige EBEL in avstrijske zveze, da bi se predstavil in spoznal z njimi. Prejšnji mesec sem se denimo mudil na kongresu IIHF v Portorožu, kjer sem spoznal nekaj gospodov iz mednarodne zveze in drugih federacij.

V poslovnem svetu veljate za prodornega gospodarstvenika, ki na grbi nima afer. Bo tako tudi v hokeju?

To je zelo relativno, kar zadeva afere. Delati bomo morali transparentno in odgovorno, upam pa, da tudi učinkovito, kar pa je odvisno od več dejavnikov. V podjetju imam zelo dobro ekipo, enako pa pričakujem na zvezi. Že pri vaterpolu sem dokazal, da je s transparentnim delom mogoče sanirati dolgove in doseči uspehe.

Torej bo hokejski model podoben vaterpolskemu?

Z vaterpolom sem bil zagotovo bolj domač, kar je bila morda tudi napaka. Potem ko igraš za neki klub, težko dosežeš nevtralnost, zato bo položaj v hokeju nekoliko lažji. Vsekakor pa lahko pričakujemo nezadovoljstva. Tudi ko sem prišel na funkcijo predsednika uprave Zavarovalnice Triglav, sem rekel, da bodo določeni ljudje razočarani, ker pač delam po svojih principih. Tako bo tudi v hokeju, kjer ima vsak svoje interese. Naše vodilo so transparentnost in odgovornost, dvig kakovosti, skrb za mlade in razvoj ženskega hokeja.

Transparentnost pomeni tudi narediti revizijo za nazaj?

V vsakem primeru. Če nas bo poročilo Kamila Lekšeta po našem prepričanju zadovoljilo, torej, da ni bilo nepravilnosti, da je vse podprto s pogodbami in pravilniki znotraj zveze, se bomo bolj usmerili v prihodnost delovanja, medtem pa bo potekala tudi sanacija.

Za nasvete ni vprašal nikogar

Kako dobro se poznata z Damjanom Mihevcem, bivšim predsednikom HZS?

Se poznava, ampak nimava osebnih stikov. Ko je končal funkcijo predsednika nadzornega sveta Zavarovalnice Triglav, sva se srečala samo dvakrat. Enkrat ob predaji določenih stvari v podjetju, drugič pa na nogometu.

Torej vam ni podal nobenih nasvetov?

Ne, ne, nič. Temu se izogibam. Vsak ima svoj interes, svoje mnenje, dobre in slabe izkušnje, zato se moraš pri teh stvareh odločati samostojno. Vzel sem si dovolj časa za premislek, zato tudi ne potrebujem pomoči drugih, ker bi me samo zmedle in naredile živčnega, morda celo omahljivega. Za nasvet nisem vprašal nikogar.

Mihevc je imel v času mandata obilico težav tako z igralci kot novinarji, z obema strujama se je hitro sprl. Kakšna je vaša filozofija medsebojnih odnosov?

Za delo v športu je potrebno ne samo gospodarsko znanje, ampak nekaj več. Moraš poznati reakcije igralcev, trenerjev in vedeti, kaj je nujno za homogenost. Igralci so posebna skupina, ki v določenem trenutku ne želi, da kdor koli posega v njihovo intimnost. Zame je normalen odnos z igralci to, da jih pozdravim, ko se srečamo, jim namenim nekaj spodbudnih besed, vse ostale pa mora sloneti na dogovarjanju s kapetanom. Tudi obljube ne smejo biti previsoke, ampak realne in primerne času ter razmeram. Bil sem igralec, sodnik in nekaj časa celo trener, tako da imam sestavljeno neko sliko, kaj si katera od skupin želi. Silno poseganje v odnose prinese nezadovoljstvo in ravno zaradi tega se je v hokeju zgodilo to, kar se je. Takšne scene so bile v preteklosti zelo slaba reklama za hokej, toda k sreči so se zadeve hitro sanirale.

Pa poznate reprezentante?

Osebno jih ne poznam, vendar zelo dobro vem, kdo so, ker vrsto let hodim na hokej. V letošnji sezoni me resnično izjemno preseneča novi val na Jesenicah, tudi Olimpija ima veliko potenciala. Nekako mi je bliže starejši rod, torej tista generacija, v katero spadam.

Aljančič večkrat opozori, da ima slovenski hokej notranje sovražnike. Zunanjih naj sploh ne bi bilo, ker nam nihče noče nič slabega.

S tem se strinjam. To je treba gledati z nekim optimizmom in izzivom, ko poskušaš pridobiti sinergije z različnim pogledom. Če ti to uspe, potem si na pravi poti. Je pa delo predsednika zelo težko, zato upam, da mi bo ekipa pomagala in da bodo predstavniki vseh klubov razumeli, da želimo hokeju dati nekaj več. A opozarjam, da bo težko. Pričakujete lahko veliko različnih mnenj in negodovanj. Na skupščini mi je bilo všeč, ko je eden od delegatov podal kritično mnenje. Želel bi, da se opozori na vse moteče zadeve, kajti le tako jih bomo lahko čim prej sanirali. Predvidevam, da je ogromno odprtih vprašanj. Tudi pri mojem delu v podjetju delujem tako, da se mi ljudje zaupajo, povedo svoje poglede in to je bistvo vsega, pravzaprav vodilo za uspešno delo.

Se vam zdi, da komu ni najbolj po godu, da ste zasedli predsedniški stolček?

Zagotovo. Slabo bi bilo, da bi me kar vsi podpirali. Verjetno obstajajo različna mnenja, ali sem primeren ali ne. To je povsem normalno, pričakujem pa, da bomo s svojim delom dokazali, da smo dober izbor. To je gonilo razvoja za naprej. Kimanja in zadovoljstva si res ne želim, kajti to lahko pomeni tudi naš konec.

Sedem delegatov se ni udeležilo skupščine, med njimi tudi glasni Brane Terglav. Mar to morda pomeni, da vas ti ljudje ne podpirajo?

Z Branetom Terglavom se ne poznava, iz izkušenj pa lahko povem, da sem v svoji poslovni karieri že večkrat doživel veliko nasprotovanj, a so bile zgodbe uspešno končane. To je zame izziv. Vedno je lepo slišati drugo mnenje, drug pogled, ki ni vedno destruktiven. Če lahko iz tega poberemo vsaj eno idejo, smo naredili veliko. Veste, ko si enkrat na vrhu, imaš povsem drug pogled kot ljudje, ki tvorijo bazo. Lepo je poslušati te ljudi, ko razlagajo, kako vidijo tvoje delo in razvoj hokeja.

Torej želite glasno opozicijo?

Tako je. To me spodbuja. Tišina pomeni neki strah in zaprto negodovanje, kar je nevarno. Bolje, da ljudje odkrito povedo, kaj jih moti. Potem pa je odvisno od človeka, ali je pripravljen iti v dialog in zagovarjati svoje ideje.

Nisem povezan z Olimpijo

Za predsednika vas je predlagalo pet klubov. Med njimi je tudi Olimpija, katere direktor Matjaž Sekelj je vaš osebni prijatelj. Nekateri vas ravno zaradi tega povezujejo s tivolskim klubom…

Slavka Kanalca sem verjetno celo prej spoznal kot Matjaža Seklja, vendar kakor koli - ne, nisem povezan z Olimpijo. Dejansko sem navijač slovenskega hokeja in gledam na vse klube kot bazo in osnovo za delovanje hokejske zveze.

Šušljalo se je, da bo Zavarovalnica Triglav generalni sponzor Olimpije po odhodu Tilie.

Tudi to ne drži. Triglav nima ambicij biti generalni sponzor nobenega kluba v Sloveniji. Moje podjetje sodeluje z ogromno kolektivi in zvezami po državi, s katerimi želimo biti samo del zgodbe, zato bi bilo zelo neodgovorno, če bi kogar koli podprli v generalnem smislu.

Sta Jesenice in Olimpija v vaših očeh v istem košu kot preostali klubi?

Dejstvo je, da sta Olimpija in Jesenice gonilni sili slovenskega hokeja. Realno stanje je tako, da bosta še naprej glavni slovenski moštvi, preostali pa bodo bolj kalilnica kadrov. Če v finalu državnega prvenstva ni Olimpije in Jesenic, padeta tako interes občinstva kot sponzorjev. Potrebujemo kar nekaj časa, da bi lahko dobili nov zanimiv klub. Hokej ima srečo, da ima dva močna kluba. Če pogledamo košarko, je paradni konj Union Olimpija, v rokometu ima to vlogo Celje Pivovarna Laško. No, saj so tudi ostali, vendar atraktivnost ponuja praktično samo en klub. S tega vidika smo lahko v hokeju zadovoljni, ker sta obe središči precej veliki.