Poljakinja bo ob Marit Bjoergen, Charlotte Kalla in Aini Kaisi Saarinen verjetno glavna tekmica to zimo. Kaj ste videli na ledeniku Dachstein?

Kowalczykova bo, kot jo poznam iz preteklih let, zame še vedno glavna favoritinja. Malo pa se mi zdi, da ni tako močna kot prejšnja leta. Ali je bilo to načrtovano s strani njihovih trenerjev, ne verjamem, ker so videti zaskrbljeni. Sicer je to obdobje, ko se veliko in trdo trenira, zaradi česar je vizualna slika posameznika lahko malce izkrivljena, a ne verjamem, da se motim. Petra je na zelo visoki ravni. Tudi po opazovanju drugih sem videl, da so zaskrbljeni, kaj bo zmogla.

Petra se pohvali, da je naredila napredek v drsalni tehniki. Kaj to pomeni?

V tej prvini se izpolnjuje vseživljenjsko. V drsalni tehniki se je že v pretekli sezoni zelo izpopolnila, kar se je videlo predvsem z drugim mestom na Tour de Ski. Boljši izkoristek tehnike teka pa bi radi še nadgradili skozi vso sezono, na vseh razdaljah, ne le na sprintu. Na daljših razdaljah še ni bila dovolj avtomatizirana, zbranost je padala. Zdaj upam, da se bodo želje uresničile tudi v tej smeri.

V analizi sezone ste napisali, da je sodelovanje s takšno tekmovalko izziv za vse strokovnjake. Petra Majdič je videti bolj sproščena kot na začetku lanske sezone. Je poskočila tudi motivacija?

Pri Petri motivacija nikoli ni bila težava. Sproščenost pa je večja. Posebno pred začetkom lanske zime je bilo po uspešnih sezonah čutiti živčnost. Sama si je dvigovala osebni pritisk, dvomila ob manj uspešnih tekmah, a je potem pred Tour de Ski že steklo. Tudi letos bo to tekmovanje prelomno. Ker je na razpolago ogromno točk, se tedaj tehtnica že preveša.

Koliko časa je padec v Vancouvru puščal posledice?

Fizično težav ni bilo več čutiti, ko so bila rebra zaceljena, psihično pa se je vidno vleklo dlje. Strah jo je bilo padca na rolkah, kolesu, v prometu. Incident Šveda Sodergrena tukaj na Ramsau, ko ga je policist ustavljal na rolkarskem treningu, je psihično vplival tudi na Petro. Na snežnem treningu strahu ni več čutiti, smuča brez bojazni.

Petra pravi, da se globus zgodi, ni pa ga mogoče načrtno osvojiti. Kaj je v domeni trenerja? K Marit Bjoergen norveški reprezentančni zdravnik ne spusti novinarjev brez razkuževanja rok.

Ja, tudi zdravje je tisto, ki odloča. Kot prvo gre za telesno pripravljenost, za katero mislimo, da bo v redu. Kot vemo, je raven nastopov odvisna tudi od dobre logistike spremljevalne ekipe. Zato bomo izpeljali sistem Kowalczykove brez potovanj domov s posameznih tekem, pač pa neposredno na prizorišča. Tako vsak teden prihranimo dan za trening ali počitek. Zame kot trenerja bo velika skrb tudi zdravje. Brez nepotrebnega izpostavljanja virusom, prehladom. Zelo pomembna bo tudi psihična priprava na vsako tekmo za boj do konca ne glede na drugačne okoliščine: vreme, tehniko glede na snežne razmere, taktiko. Vse brez vdora panike, če se zgodi kaj nepredvidenega.

Bo za trenerja ta sezona ob napovedanem naskoku na globus bolj stresna od lova olimpijske kolajne?

Količina stresa se po tem ne meri. Vedno je želja narediti vse najboljše, do konca. Se pa s pogleda zavedanj različnih situacij, ki smo jih že izkusili, manj obremenjujemo. Preživeli smo že praktično vse. Tudi s pogleda samozaupanja je bolje, manj stvari nas lahko vrže s tira. Glede na celoto in večjo samozavest je tudi pritisk in stres manjši.