Na Blejski grad vodi pet sprehajalnih poti, med katerimi je najpomembnejša pot iz smeri Grajskega kopališča, ki je bila vedno tudi med najbolj obiskanimi. Pot je bila zgrajena v času celovite prenove Blejskega gradu med letoma 1951 in 1961, v preteklosti pa na njej ni bilo večjih vzdrževalnih del. Zato jo je zob časa načel do te mere, da je zaradi krušenja kamenja, zidnih opor in stopnic postala nevarna.

Obnova omenjene poti je tako postala prioriteten projekt celovite prenove Blejskega gradu, je ob pričetku 200.000 evrov vrednih in približno dva do tri mesece trajajočih del medijem pojasnil direktor Zavoda za kulturo Bled Matjaž Završnik. Menimo, da bomo s tem sanirali enega najbolj motečih delov v okviru grajskega kompleksa in hriba, ki nam v zadnjem času zagotovo ni bil v ponos, so ocenili na zavodu, ki zadnja leta upravlja z gradom.

"Upamo, da bomo s tem spodbudili tudi ostale pristojne za prenovo še drugih poti, saj je pohodništvo ena glavnih in najpomembnejših aktivnosti blejskih turistov, skrb za ta del infrastrukture pa je tudi zrcalo našega ravnanja s tem biserom," je izpostavil Završnik in pojasnil, da se bodo po zaključku tega dela sanacije lotili tudi ostalih grajskih poti s priključkom na pot do Muhrovega spomenika, ki ga je občina pred kratkim že obnovila.

"Začetek prenove dostopnih poti na Blejski grad predstavlja nadaljnji korak v naši investicijskih načrtih v smislu celovite prenove gradu," je zagotovil Završnik.

"Seveda bomo s tem investicijskim ciklusom nadaljevali tudi tekom te zime, ki je v pričakovanju tisočletnice prve omembe Blejskega gradu v pisnih dokumentih," je dejal Završnik in pojasnil, da se bodo poleg prenove kamnitih opornih zidov in namestitve ograje na najstrmejših delih poti na grad, lotili tudi prenove različnih delov gradu, predvsem restavracije in viteške dvorane.

"Na koncu pa nas čaka najpomembnejša in najdražja investicija, to je izgradnja dvigala. Upamo, da bomo kljub redukcijam sredstev pridobili sofinanciranje s strani kateregakoli evropskih skladov in projekt uresničili v letih 2012 ali 2013," je dodal Završnik.

Njegova sodelavka na Zavodu za kulturo Bled Lea Ferjan pa je poudarila, da bo to za številne obiskovalce, ki se na grad ne morejo povzpeti, velika pridobitev.

Blejski grad sicer postaja iz leto v leto bolj zanimiv za obiskovalce. Letos ga je obiskalo že več kot 175.000 ljudi, kar je za 6,6 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Skoraj četrtina obiskovalcev je prišla iz Slovenije, sledijo pa jim gostje iz Velike Britanije, Italije, Japonske, Izraela, Avstrije, Madžarske, Hrvaške, Španije, Nemčije in ZDA.

Povečanemu obisku botrujejo veliki vložki v promocijo, ki so letos presegali 50.000 evrov. Prav tako so pomembne številne aktivnosti in poslovni ter kulturni dogodki, ki se odvijajo na gradu, med drugim tudi preko 70 porok na leto. Prav posebej bogat pa bo program v letu 2011, ko bo Blejski grad praznoval tisočletnico prve omembe v pisnih dokumentih, na katero se v Zavodu za kulturo Bled že pripravljajo.

Grad je bil prvič omenjen v darovnici iz leta 1011, s katero ga je nemški cesar Henrik II. skupaj z zemljo v velikosti 30 kraljevih kmetij, ki obsega območje med obema Savama, podaril škofu Adalberonu. Blejski grad tako po pisnih virih velja za najstarejši grad v Sloveniji, v 1000 letih pa je doživel številne menjave lastnikov in preureditve, pa tudi dva hujša potresa.

Prav zaradi pogostega menjavanja upravljavcev na gradu zelo bogate opreme z zgodovinsko vrednostjo kasneje ni bilo. Od najstarejše zasnove gradu pa se je ohranilo romansko obzidje z vhodnim stolpom, medtem ko so ostala poslopja iz obdobja renesanse. Leta 1952 se je začela strokovna obnova gradu po načrtih arhitekta Toneta Bitenca, učenca Jožeta Plečnika. Do leta 1961 je tako Blejski grad dobil modernejšo ureditev, prilagojeno turističnim ogledom.