Širitev EU nima cene ...

... je dejal predsednik EU Herman Van Rompuy, pisec haiku poezije, in se odpravil na najhitrejšo diplomatsko pot v novejši zgodovini. Misija "Zahodni Balkan je v naših srcih" je trajala 36 ur. V tem času je Van Rompuy obdelal pet držav. Obisk je opravil s svetlobno hitrostjo in v maniri veščega pisatelja trivrstične haiku poezije, ki najprej veliko razmišlja o problemih sodobnega človeka in sveta, potem pa vse to zapakira v klasično haiku formo - pet, sedem in pet zlogov. Van Rompuy je tako najprej veliko razmišljal o problemih, ki jih imajo Črna gora, Makedonija, Albanija in BiH, nato opravil hiter ogled regije, potem pa v Sloveniji pri Pahorju v osmih minutah strnil vtise v naslednjih verzih: Zahodni Balkan/ veter stresa hrastov list/ Bruselj te čaka. Kako je zahodnobalkanska turneja preskočila Kosovo, Srbijo in Hrvaško, zajela pa Slovenijo, bo za vedno ostalo skrivnost. A bolj pomembno je, kako so potekali pogovori, da je Van Rompuyju uspelo v torek zajtrkovati doma, v sredo pa že večerjati v družinskem krogu. Poglejmo. Podgorica: "Dobrodošli v ponosno neuklonljivo Črno goro, gospod Van Rompuy!" "Hvala. Gospoda Đukanović in Marović. Doma vse v redu. Žena, otroci?" "Vse je super!" "Pa delate v Črni gori za vstop v EU?" "Zelo intenzivno, od dveh do treh popoldan!" "Ni nekam malo?" "Ne gre drugače. Prej nihče ne vstane, ob treh je pa konec delavnika." "Odlično, na svidanje!" "Gospod Rompuy, pa ne bi na Lovćenu obrnili kakšnega jagenjčka?" "Ne utegnem, se že vrti v Skopju. Morda čaj, na hitro..." "Pa ne, da ste bolni?" Drugi prizor, Skopje: "Gospod Van Rompuy, Atene nam nenehno mečejo polena pod evropske noge!" "Hvala za toplo dobrodošlico in jagenjčka!" "Grška blokada Makedonije je vse hujša!" "Imate pa zelo lepo vreme tukaj. Države s takšno klimo so sploh dobrodošle v EU!" "Zakonodajo, stabilnost valute, pretok ljudi, konkurenco smo že prilagodili EU standardom..." "V Bruslju komaj čakamo na vašo papriko! Baje je Skopje lepo mesto. Hvala, fantje, gremo naprej." Tretji prizor, Tirana: "Lepo je biti med vami. Veliko vaših sonarodnjakov pa že srečujem v Bruslju, vseskozi nekaj demonstrirajo!" "Gospod Van Rompuy, to so kosovski Albanci!" "Zanimivo, govorijo pa tako kot vi. Čudovita EU diverziteta. Torej, Albanci so že v EU, samo še vašo državo formalno sprejmemo in zaključena zgodba. Kaj, že eno uro smo tukaj? Letimo v BiH. Tam je tisti Avstrijec Valentin Inzko, ki ne mara zamud." Četrti prizor, Sarajevo: "Lepo vas je videti v BiH, gospod Van Rompuy." "Hvala, Valentin. A čevapčiči pri Ferhatoviću so še zakon?" "Upam, da se v Bruslju zavedate zapletenosti razmer v BiH, ki ovirajo njeno pot v EU?" "Vsekakor." "Srbi in Bošnjaki ne najdejo skupnega jezika!" "Jasno, saj eni pišejo cirilico, drugi latinico. Izvedba političnih reform v BiH je nujna za napredek na poti v EU! Gremo k Pahorju!" Kako je bilo tam, pa smo že povedali. Rezimirajmo turnejo. Prvič: Zahodni Balkan dobro napreduje proti EU. Drugič: 12 ur letenja (ura cca 3500 evrov), darilca, dnevnice in nočitve so EU stali 100.000 evrov. Drobiž. Polet pa je prispeval k topli gredi tono ogljikovega dioksida. Van Rompuy bi sicer lahko sklical videokonferenco z državniki petih držav, toda neposredni stiki, dolgi pa tudi, kot ste videli, vsebinski pogovori, z namenom širitve EU, so nenadomestljivi in res nimajo cene.

Suha južina za južino

Socialni transferji, kamor sodijo tudi razne oblike pomoči v hrani revnim, nezaposlenim, upokojencem in ostalim nebodijihtreba socialnim skupinam, strahotno obremenjujejo državne proračune. To pa sili vlade, da z davki, ki naj polnijo državno blagajno, neznosno pritiskajo na uboge bogatune, ki že grozijo, da se bodo s svojimi lastnimi letali izselili na planet Pluton. Zato sem navdušeno prebral nekaj zanimivih prispevkov prehranjevalnih gurujev, ki zatrjujejo, da bi revni in brezposelni Evropejci, če bi se znebili svojih prehranjevalnih predsodkov, lahko živeli kot lordi. Če 2,5 milijarde ljudi po svetu grizlja tako in drugače pripravljene žuželke, bogate s proteini, zakaj ne bi tudi razvajeni evropski reveži popestrili svojega jedilnika s kobilicami, suhimi južinami, pajki, škorpijoni, črnimi vdovami, majskimi hrošči? Tako bi tudi sami pomagali državi iz krize in razbremenili obubožane bogatune. Gre za zdravo hrano, ki je je povsod na voljo; na poljih, po kleteh, med drvmi, po vogalih spalnic, v starih čevljih. Nabiranje je preprosto, priprava prav tako, gurmani pa si z nekaj domišljije lahko privoščijo izjemne pojedine: karpačo iz pikapolonic, pašteta iz ščurkov, solata iz kapusovega belina. Tisti, ki živijo od pomoči države ali paketov Karitasa, pa bi radi shujšali, lahko pred televizijo zobljejo na teflonu prepečene ose, ali pa klope v marinadi. V Evropi že odpirajo restavracije s tovrstno ponudbo. Ena slovitejših je londonska Archipelago. Resda trenutno vanjo zahajajo tisti z zlatimi kreditnimi karticami, ki, kot ponavadi, vedo, kaj je dobro in poceni (zato so bogati), a ni rečeno, da bo vedno tako. Revni morajo samo narediti miselni premik in bodo z lahkoto zamenjali zrezek za cenejšo muho. Odkril vam bom eno izmed poslastic šefa Archipelaga Daniela Creedona - škorpijonova juha: 30 do 40 opranih škorpijonov, pest kitajskih datljev, naribani ingver, dva stroka česna, narezan korenček. Prepražite in na vse to vržete pol kilograma nemastne svinjine ter dušite eno uro. Seveda, če imate denar za svinjino. Škorpijone pa boste že kje našli.