Javnost je vedno deležna šablonskih odgovorov visokih uslužbencev policije in njihovih PR-pomočnikov, kmalu zatem se v medijih pojavijo zaskrbljeni politiki, ki obsojajo nasilje. Zanimivo. Stična točka vseh nastopov je opravičevanje dela državnih organov. Nikoli se ne zgodi, da bi dogajanje prikazali strokovno analitično. Vedno iste mantre o zakonitosti, strokovnosti, uspešnem delovanju, ukrepanju, postopkih in kar je še podobne verbalne navlake. In vedno isti zaključek: krivo je stanje v družbi, krivi so nasilni mladci in njihovi starši, ki jih niso vzgojili, krivi so organizatorji, krivi so krivi...

Vendar, zastavi se vprašanje, kaj je vloga države in njenih izvršilnih organov. Ali si ni država pridržala monopola uporabe sile zato, da bi miroljubno večino varovala pred nasilno in kriminalno manjšino? Ali ni glavna vloga policije, da varuje življenja ljudi in njihovo premoženje? Kdo bi moral zavarovati slovenski parlament pred metalci kamnitih "žogic"? Dobesedno noro zvenijo pojasnila, da policija ni želela uporabiti hujših prisilnih sredstev, da ne bi poškodovala mladine pred parlamentom. Zakaj pa bi sploh uporabila hujša prisilna sredstva in katera sredstva so bila mišljena? Nobenega pojasnila. Nič. Tema. Samo prazne izjave, ki demantirajo trditve o strokovnosti. Kakšna prisilna sredstva?! Prvega mulca, ki je vrgel granit proti nezaščitenemu parlamentu, bi morali dobesedno za uho zvleči s praznega parkirišča, vsem njegovim drznim prijateljem pa zažugati s kazalcem. Ali se to komu zdijo hujša prisilna sredstva? Seveda, takoj dobimo birokratski odgovor, da niso pričakovali takšnega nasilja.

Tudi Italijani v Genovi "niso pričakovali" tistega, kar se je zgodilo. Zanimivo! V strokovnih krogih je znano, da policija ne deluje na podlagi pričakovanj, ampak na podlagi podatkov, ocen, študij primerov in varnostnih načrtov. Nihče v Ljubljani niti v Genovi ni skušal zahtevati od policije načrtov varovanja, ki morajo v uvodnem delu vsebovati oceno tveganja. In kaj horda pijanih mladcev ali fašističnih nasilnežev ni varnostno tveganje, na katero bi se bilo vredno pripraviti? Pa ne le pripraviti, velja tudi, da je treba vsak izgred zatreti takoj v začetku. Seveda ga je še bolje preprečiti.

Ali bi Slovenija lahko pomagala Genovi? Seveda bi. Avtobusi navijačev iz Srbije so verjetno potovali čez slovenske meje. Slovenija je po svoji veliki želji glavni branik po Schengenu. Kako se je štiristo največjih razbijačev "pomešalo in skrilo" med navijače? So jih skrili v potovalke? Kolikokrat je policija v Sloveniji neupravičeno poslala domov vijole ali green dragonse, tako, malo iz preventive. Enako bi lahko poslali domov poln avtobus Srbov, če bi sumili, da sta v njem dva novodobna fašista. Ali je res morda ves cirkus na meji namenjen le bednikom, ki bežijo s trebuhom za kruhom iz svojih domovin? Oni so seveda lažji plen za izurjene policijske sile. Tako kot so lažji plen vozniki, ki za deset kilometrov prekoračijo omejitev hitrosti, ali vozniki, ki pred praznim prehodom za pešce, opremljenim z avtomatiziranim semaforjem, prevozijo rumeno luč, najbližji pešec pa je oddaljen dvesto metrov.

V medijih preberem, da policisti na stadionu v Stožicah niso dobili povelja, po prejetem povelju pa "so ukrepali v eni minuti in nekaj". Katastrofa od trditve in katastrofa od človeka, ki je to izjavil. Strokovnjak? Ne, diletant, birokrat, ki lahko samo šili svinčnike in prelaga papirje. Kaj ni glavna naloga vsakega posameznega policista, da zavaruje življenja ljudi? Zakaj mu je treba čakati neko "birokratsko povelje", če pred njim "ubijajo" človeka? Trditev je napačna, nestrokovna, nečloveška in nevredna. Vsak od prisotnih policistov, ki je to videl, bi moral nemudoma ukrepati, saj ga pravilnik o poslovanju posebnih enot ne odvezuje izvajanja njegovih pooblastil. Vsak policist posebej in osebno je nosilec pooblastil, ki izhajajo iz njegovih zakonskih dolžnosti, in ne potrebuje nobenega povelja, ki je predpisano s pravilnikom, saj mu dolžnost varovanja življenj nalagata ustava in zakon. Pravilnik pa si lahko pisarniški birokrati zataknejo za klobuk ali kam drugam. Enostavno v takšnem primeru ne velja! In tak policist je kazensko odgovoren, ker ni opravil svoje dolžnosti, saj ga neobstoj povelja ne odvezuje odgovornosti!

Zanimiva je tudi trditev, da bi uporaba sile pred parlamentom lahko povzročila večje posledice. Ta trditev kaže le to, da policija tedaj, ko presoja, presoja politično ali pa tako in zato, ker se boji za stolčke policijskih "poveljnikov". Tretje razlage ni. Vodja v policiji namreč že po naravi stvari vsak dan tvega svoj stolček najmanj trikrat, saj nikoli ne more vedeti, komu se bo njegovo zakonito ravnanje zdelo neprimerno. Če človeka na položaju vodi strah pred izgubo položaja, to vodi v čakanje na odločitve, ki prihajajo "od zgoraj". Čisto na vrhu je politika. Politika pa presoja politično: vedno so kje kakšne volitve, vedno je treba paziti na javno podobo, vedno je nekje nekaj. Na koncu je potreben le dober komunikacijski načrt in stvar je urejena. Ljudje pozabijo, pretepenim se rane in buške zacelijo in vse je spet lepo.

Taka policija je policija za parade in ne policija, ki zavaruje življenja in premoženje ljudi. Nekaj tu ni tako, kot bi moralo biti.