Začetki svetovnega pokala so minili v znamenju Francije in Kanade. Francoz Jean-Claude Killy in Kanadčanka Nancy Greene sta bila zmagovalca skupnega seštevka v prvih dveh sezonah. Avstrijska prevlada takrat še ni bila tako izrazita kot v naslednjih desetletjih, a so rdeče-beli počasi že plezali proti Olimpu. V tretji sezoni jim je uspelo s Karlom Schranzem in Gertrud Gabl, prvima avstrijskima zmagovalcema v skupnem seštevku. Sledilo je obdobje Prölove. V prvi polovici sedemdesetih let je bil s štirimi skupnimi zmagami zelo uspešen tudi Italijan Gustav Thöni, nakar je zavladal eden najbolj dominantnih športnikov vseh časov.

Ingemar Stenmark je leta 1976 prvič dobil skupni seštevek svetovnega pokala. To mu je uspelo le še dvakrat, ker je tekmoval samo v slalomu in veleslalomu, zato je po številu skupnih zmag na zgodovinski lestvici šele na četrtem mestu, a je s šestnajstimi malimi kristalnimi globusi za zmage v posameznih disciplinah (s po osmimi v veleslalomu in slalomu), dvema zlatima olimpijskima kolajnama in tremi s svetovnih prvenstev še vedno najboljši smučar v zgodovini.

Leta 1980 se je prvič zgodilo, da sta v isti sezoni v skupnem seštevku zmagala brat in sestra. To je uspelo Andreasu Wenzlu in Hanni Wenzel iz Liechtensteina. V osemdesetih so prevladovali še Američan Phil Mahre, Švicar Pirmin Zurbriggen, Luksemburžan avstrijskega rodu Marc Girardelli, Američanka Tamara McKinney, Švicarke Marie-Theres Nadig, Erika Hess, Michaela Figini in Maria Walliser, leta 1989 pa je prvič skupno zmago slavila tudi njihova rojakinja Vreni Schneider.

Skozi zgodovino se je razvilo rivalstvo med Švico in Avstrijo. Slednja je sicer v vseh pogledih najuspešnejša država (po številu velikih in malih kristalnih globusov, posamičnih zmag...), razmerje v osemdesetih pa je bilo obrnjeno na glavo. Švicarji so prevladovali. V tem obdobju so osvojili enajst velikih kristalnih globusov. Razmerje sil se je spremenilo s prihodom novega vala avstrijskih smučark. Od leta 1990 do 1993 je kraljevala Petra Kronberger, nato pa sta povedli Anita Wachter in Alexandra Meissnitzer. Avstrijkam so štrene mešale Schneiderjeva, Pernilla Wiberg in Nemka Katja Seizinger.

Ko je leta 1998 nenadoma zablestel Hermann Maier, so Avstrijci prevzeli primat tudi v moški konkurenci in prevladovali vsaj še desetletje. Bili so tako dobri, da so tekme včasih bolj spominjale na avstrijsko državno prvenstvo. Maier je postavil zgodovinski mejnik. Prekinil je 28-letni avstrijski post pri osvajanju velikih kristalnih globusov. Nato je dobil še tri. V devetdesetih so skupne zmage slavili še Norvežana Kjetil Andre Aamodt in Lasse Kjus, Italijan Alberto Tomba, Francoz Luc Alphand, Švicar Paul Accola in Girardelli.

V novem tisočletju so Avstrijci nadaljevali s prevlado. V moški konkurenci so slavili Stephan Eberharter, Benjamin Raich, Američan Bode Miller, Norvežan Aksel Lund Svindal in v minuli sezoni Švicar Carlo Janka. V ženski konkurenci so zadnja tri leta minila v znamenju Lindsey Vonn, prej pa so slavile še Janica Kostelić, Anja Pärson, Michaela Dorfmeister in Renate Götschl.

Slovenski smučarji in smučarke še nimajo zmage v skupnem seštevku svetovnega pokala. Edini se je na stopničke povzpel Jure Košir, ko je v sezoni 1994/95 osvojil bronasto kolajno. Imajo pa v svojih vitrinah slovenski "alpinci" štiri male kristalne globuse. Osvojili so jih Rok Petrovič (leta 1986, slalom), Bojan Križaj (leta 1987, slalom), Mateja Svet (leta 1988, veleslalom) in Špela Pretnar (leta 2000, slalom). Slovenija ima še 18 uvrstitev na drugo ali tretje mesto. Slovenski smučarji so osvojili 32 posamičnih zmag, kar jih uvršča na 14. mesto. Največ Tina Maze, ki je slavila devetkrat. Z devetimi zmagami ji sledi Bojan Križaj, ki pa je zato rekorder po številu uvrstitev med prve tri.