"Povprečno letno muzej obišče 60 tisoč ljudi. Med tujci je največ Italijanov, posamezniki pa prihajajo iz vseh krajev sveta in vseh celin. Največji vir prihodkov je vstopnina. Odločitev o ustanovitvi muzeja smo sprejeli na sestanku kobariškega turističnega društva leta 1989, ko smo imenovali tudi odbor za izgradnjo muzeja, ki ga je vodil Zdravko Likar," pravi Vojko Hobič, ki je bil 16. oktobra 1990 prvi zaposleni v muzeju in je v njem aktiven še danes.
Začetkov se sedanji direktor Jože Šerbec spominja: "Najprej je gradbena skupina Alojza Fona - Hulje prekrila streho prihodnjega muzeja. Vseh, ki so delali pri gradnji muzeja in pozneje pri postavljanju zbirke, je bilo več kot petdeset. Gradbena dela so trajala enajst mesecev, opravljeno je bilo 15 tisoč prostovoljnih delovnih ur. Posebej poučna je zgodba, kako smo prišli do potrebnega denarja za obnovo velike Mašerove hiše in za postavitev muzejske zbirke. Začeli smo iz niča. Zatem smo napisali okoli 300 prošenj podjetjem. Skoraj ni bilo obrtnika ali podjetja v Posočju, ki ne bi prispeval v denarju ali materialu."
Kobariški muzej je doslej organiziral čez 100 različnih kulturnih dogodkov, več kot 20 razstav v lastnih prostorih in 27 razstav v tujini. "Doma izstopajo razstave v ciklu predstavitve evropskih narodov v kobariški bitki. Le-te pomenijo dragocen vir za pridobivanje zgodovinskega gradiva, ki bi sicer ostal nedostopen slovenski javnosti," je prepričan Željko Cimprič, kustos v muzeju, ki dodaja, da je bila v tujini doslej najbolj odmevna razstava Krnsko pogorje v veliki vojni, s katero je Kobariški muzej med predsedovanjem Slovenije Evropski uniji gostoval po evropskih prestolnicah. Kobariški muzej se ponaša tudi z najbolj prestižno evropsko muzejsko nagrado - z nagrado Sveta Evrope za leto 1993.
