Med dosedanjo razpravo o tem zakonu je bilo slišati nekaj napovedi o ustavni presoji. Da bodo zahtevali ustavno presojo člena novega zakona, ki govori o skrbi RTV za kulturno identiteto pri nas živečih pripadnikov jugoslovanskih narodov, je že v drugi obravnavi napovedoval Branko Grims. Aleksander Zorn je včeraj to odklonilno stališče SDS do tega člena ponovil. Ne samo da te manjšine niso omenjene v ustavi, kot sta italijanska in madžarska, Zorn ocenjuje, da bo njihovo omenjanje v zakonu državo veliko stalo. Ustanoviti bo treba pet dodatnih uredništev in od tu je naslednji korak, da bo treba te manjšine zapisati v ustavo. Ko se bo to zgodilo, je napovedoval Zorn, jih bo treba poslati v parlament, kar ob dveh poslancih avtohtonih manjšin pomeni še pet novih poslancev, to pa je že krepka stranka. Za povrh bomo po mnenju SDS tako v parlament dobili Jugoslavijo z vsemi prepiri. Jožef Jerovšek (tudi SDS) pa za vsem tem vidi vpliv nemškutarskih krogov na Štajerskem, da se v slovenski prostor uvede nemška manjšina. Na drugi strani so koalicijski poslanci zatrjevali, da je ohranjanje kulturne identitete ljudi iz nekdanje Jugoslavije, ki živijo v Sloveniji, ena pomembnih nalog javne televizije, na kar sta poslance opozarjala tudi varuhinja človekovih pravic in Svet Evrope.

Zorn včeraj ni napovedoval ustavne presoje omenjenega 6. člena, je pa omenjal možnost, da bi se lahko kdo napotil na ustavno sodišče z vprašanjem, zakaj mora plačevati RTV-naročnino, če bo RTV Slovenija ustanova z osnovnimi značilnostmi gospodarske družbe. Opozarjal je, da bo zaradi novega posebnega statusa RTV nastala velika zmeda tudi med zaposlenimi, ki ne samo da bodo morali podpisovati nove pogodbe, ampak se tudi v drugih pogledih čisto na novo organizirati. Koalicijski poslanci pa so predvsem poudarjali, da novi zakon prinaša občutno depolitizacijo, saj bo državni zbor v programski svet, kot je izračunal Dušan Kumer (SD), imenoval manj kot tretjino članov, do zdaj pa jih je skoraj tri četrtine.