Michael Habib, paleontolog na univerzi Chatham v Pittsburghu, je dejal: „Verjetno so s krili mahali le po nekaj minut skupaj. Nato so se morale njihove mišice odpočiti. Vmes so le jadrali.“ Da bi lahko poleteli, so morali pterozavri porabiti velike količine energije. To je pomenilo, da je vsak pterozaver na daljšem potovanju porabil približno 72 kilogramov telesne maščobe.
Sicer so pterozavri vladali nebu med obdobjema jure in krede, torej pred več kot 65 milijoni let. Imeli so štiri okončine in membranska krila, ki so se raztezala med njihovimi sprednjimi in zadnjimi nogami. Največja vrsta pterozavra je tehtala približno 180 kg, bili pa so tudi največje živali, ki so kdajkoli letele. Na Zemlji so bivali 150 milijonov let.
Nova raziskava kaže, da so pterozavri lahko prepotovali ogromne razdalje, tudi z enega kontinenta na drugega so lahko leteli. Raziskovalna ekipa je oblikovala model pterozavra, glede na podatke, ki so znani o teh živalih – torej telesna masa, maščoba in oblika kril. Poskusili so najti tudi nove načine, na katere bi pterozavri lahko leteli, pri tem pa se niso ozirali na način letenja albatrosov, ki so dandanes največje leteče ptice, po letenju katerih so strokovnjaki do zdaj sklepali tudi o letenju pterozavrov.
Predhodne študije so zaključevale, da pterozavri verjetno niso mogli leteti, saj naj bi bili preveliki, da bi lahko zapustili tla. Sedaj pa se pojavlja domneva, da so bile te ogromne živali sposobne same sebe 'izstreliti' v zrak s pomočjo močnih štirih nog. Gostejša, vlažnejša atmosfera, značilna za obdobje krede, bi jim prav tako lahko olajšala letenje.
