Napovedane so nove stavke: avtoprevozniki grozijo, zobozdravniki gredo v stavko, elektrodistributerji so od nje odstopili. Ost nezadovoljstva državljanov in državljank je uperjena v policiste in carinike in pozablja se, da so stavkali in zamrznili stavko kulturniki, socialni delavci, medicinske sestre in zaposleni v državni upravi, skratka vsi prezrti pri realizaciji plačne reforme g. Viranta. Prosveta čaka!

Bistvo vsake stavke, boj za pravice, utemeljen v ustavi in drugih predpisih, je legitimnost. Vlada je in še s svojim ravnanjem učinkovito neti spor med stavkajočimi po načelu deli in vladaj. Stavka se čedalje bolj politizira.

Beremo: Posedi je Janšev človek. Prah, vodja policijskega sindikata, ki ni zamrznil stavke, grozi "z orožjem in municijo", se govori. Čigav je on? Dalje. Carinike vodi sporna oseba, in sicer naj bodo veseli, da niso šli vsi na cesto, ko smo ukinili meje z Evropo. Dobijo obleko in čevlje. Državni uradniki imajo redne plače, ki niso slabe, so na toplem in varno spravljeni in nihče jim nič ne more. Škoda, ki jo stavkajoči povzročajo, predvsem policisti in cariniki, je ogromna. Gospodarstvo stoji, država je na kolenih in pred bankrotom. Tako vox populi.

Premier govori, da so zahteve stavkajočih nevzdržne in da ni denarja. Visokošolniki, zdravniki, sodniki molče. Njihove stavke so bile uspešne, plačna reforma jim je dodala svoje.

Policisti in carina so v času stavke opravljali svoje delo v skladu s predpisi, ki jih niso spisali sami in ki sta jih sprejela vlada in parlament. Je kaj narobe z njihovim ravnanjem? So delovali protizakonito? Zato, ker so preventivno opozarjali prekrškarje in ne kaznovali, pa bi jih lahko, so povzročili za 2 milijona evrov škode, se jim očita. Lepi obeti za čas, ko bo konec stavke. Če so delovali protizakonito, jih ovadite in odpustite.

Pripadniki policije in carine, delno vojske, imajo ustavno pravico združevanja po 42. členu ustave, ne smejo biti člani političnih strank, seveda ni zaželeno komentiranje političnih razmer v državi, in imajo v pogodbah o zaposlitvi konkurenčno klavzulo. Opravljajo odiozno delo, državljani niso zadovoljni z njimi, ko jih ustavljajo v prometu in kaznujejo, odvzemajo vozila, prevažajo pobruhane pijance na treznjenje in izpiranje želodca, mirijo pretepače v lokalih, na stadionih in cestah. Mirijo nasilneže v družinah, prvi so na kraju zločinov in nesreč, raziskujejo kriminal, vklepajo osumljence kaznivih dejanj, tudi direktorje velikih firm, pa še kakšnega bivšega tožilca za nameček. Na podlagi odredb sodišč brskajo po zasebnosti državljanov in pišejo ovadbe. Kdo jih ima rad? Razen takrat, ko jih potrebuje. Pravico imajo, da so nezadovoljni. So varuhi reda in miru v državi in na mejah. Skupaj s cariniki delajo v treh izmenah, vse sobote in nedelje in vse praznike. Da, nekateri dobijo tudi obleko in čevlje. Predvsem pa njihovo delo ločuje državo in nas državljane od kaosa.

Premier govori, da ni denarja zanje in da so stavkovne zahteve nevzdržne. Pa isti večer pove, da bo država dokapitalizirala NLB s 100 milijoni evrov davkoplačevalskega denarja. Banko z nikoli razčiščeno afero Sigma, s tajkunskimi krediti, nagradami upravi v milijonskih zneskih in upravami ter nadzorniki, ki niso nikoli za nič odgovarjali. Denar je in je vedno bil. Državni proračun, težak cca 9 milijard evrov, ki ga polnimo v glavnem davkoplačevalci z DDV, trošarinami in dohodnino, ima vedno in je vedno imel denar za vedno nove občine, ki niso sposobne same preživeti. Za zakonodajno oblast, ki ji je malo mar za državljanke in državljane, za vedno znova dobro honorirane preiskovalne komisije, ki ne vodijo nikamor. Bilo ga je vedno dovolj za avtoceste, štirikrat preplačane. Dovolj za državne uradnike, ki pridno podpisujejo pogodbe za analize in projekte zunanjim sodelavcem in institucijam, pa so zanje sami plačani. Za neinovativno vodstvo, postavljeno po vsakokratnih strankarskih ključih, ki tudi če hočejo, ne znajo in ne morejo nič narediti. Zdaj ko je kriza, viri so presahnili, obveznosti pa ostale, vlada krči in zamrzuje dohodke zaposlenim, zmanjšuje sredstva za zdravstvo. Za razvoj in vzpodbude in "silicijevo dolino" ni sredstev, potrošnja se zmanjšuje in s tem vir, kot so DDV in trošarine. Krog je sklenjen.

Vendar denar je.

Po podatkih OECD znaša v Sloveniji delež sive ekonomije 28 odstotkov BDP ali približno toliko, kot znaša državni proračun, 9 milijard evrov. Koliko je 1 odstotek od tega? Koliko je davčnih utaj? Kje je bila davkarija v vseh letih, ko so si novopečeni lastniki MIP, IUV, Preventa, Vegrada, Intereurope, Istrabenza… pisali račune za stroške, ki jih ni bilo, in odlivali gotovino v davčne oaze? Minister za finance bi moral zahtevati dnevna poročila davčne uprave, kaj so naredili pri izterjavi zneskov, ki gredo v desetine in stotine milijonov evrov, kaj je z odkrivanjem davčnih utaj, kaj je s priznavanjem stroškov poslovanja firm in drugih zavezancev, ki s poslovanjem nimajo nobene zveze. Zneski so taki, da bi bilo 12 milijonov evrov tako problematičnih plačil za dežurstva zdravnikov pravi drobiž. Znižanje progresije pri dohodnini, ki si jo je omislil prejšnji finančni minister, pisano na kožo tistim, ki jim sedanja vlada znižuje plače in nagrade, je prav tako vredno premisleka. Slovensko lastninjenje je bilo veleizdaja in velekraja, rop stoletja. Pidovski baroni kupujejo mamam vile v smučarskih centrih v Alpah, ljubicam zidajo hiše, bankirji hčeram penthouse, dvajsetletniki se vozijo v črnih avtih s temnimi stekli - vsak vreden vsaj 100.000 evrov. In nihče nikogar nič ne vpraša! Lep je svet in lepo je življenje, ko ga gledaš z vrha poslovne stavbe v Amsterdamu ali s stolpnice pred našim parlamentom. Po podatkih APPN je bilo do konca leta 1992 pokradeno za 1,4 milijarde nemških mark družbenega premoženja, policija je podala 1057 ovadb, procesuiranih je bilo pet primerov, sedel ni nobeden. Za krizo in situacijo, v kateri smo, so odgovorne vse vlade, vključno s Peterletovo in Janševo, ki zdaj poziva premierja k odstopu. Kriva je sodna veja oblasti, ker ji iz omar odhajajočih sodnikov in tožilcev, ki gredo v advokature, padajo okostnjaki v obliki 400 spisov, in kriva in odgovorna je zakonodajna oblast, ki je sprejemala slabe zakone in ni ukrepala v skladu s pooblastili, ki ji jih dajeta ustava in poslovnik. Za vsak ukrep in neukrep so odgovorni ljudje s priimkom in imenom. Smo kdaj koga imenovali, zahtevali, da položi račune?

Ljudje so (smo) razumna bitja in za vsako stvar in ukrep je mogoč konsenz. Ignoranca vseh oblasti do nas državljank in državljanov je enkratna. Kot da bi živeli nekakšno paralelno življenje. Kriza je vsestranska, gospodarska, finančna, predvsem moralna. Paul Krugmann je dejal: če rehabilitiraš zlorabe, ki so se zgodile v zadnjih letih, omogočaš, da se bodo spet zgodile. Predstavitev proračunov v parlamentu za prihodnje leto in leto potem ima po mnenju znanega ekonomista vse in nima nič. In imamo obljubo premierja, da ne bo novih davkov. Posledično - tega pa ni povedal - se bodo zniževale plače, pokojnine in nič ne bo s "silicijevo dolino". Res bomo svetilnik v Evropi.

Nazaj k stavki. Policisti in delno cariniki so varuhi reda in miru in čuvarji državnosti na naših mejah. Ščitijo državo in državljane in so čuvarji meje. So na črti, ki ločuje demokracijo od kaosa. Nisem prepričan, da gre pri stavki policistov samo za denar. Mogoče bi se prvi v vladi, pa tudi ostali člani vladnega kabineta, morali zamisliti nad tem, da je nezadovoljstvo v Sloveniji splošno, kar potrjujejo vladni in strankarski rejtingi, potrjeni tudi na zadnjih volitvah. Na koncu bi si upal špekulirati: tak razvoj dogodkov pomeni, da je levica oziroma to, kar je od nje ostalo, zadnjikrat na oblasti.

Zima prihaja.

In če bi bil premier, bi povabil policiste v Stožice in jim prisluhnil.

Alojzij J. Sitar, Škofja Loka