No, motiko je v tem času povečini nadomestila sodobna kmetijska mehanizacija, zato za delo na povprečno 6,3 hektarja veliki kmetiji ženske (skupaj z drugimi člani gospodinjstva) porabijo 36 ur na teden ali dobrih osem ur manj kot pred desetimi leti. Državni statistični urad je tudi izračunal, da je slovenska kmetica spomladi letos v povprečnem tednu delala približno sto minut ali dobro poldrugo uro več kot povprečna delovno aktivna prebivalka Slovenije.

Slabo izobražene, slabo plačane

Uradna statistika kmečko žensko takole opiše: stara je 50 let, je slabo izobražena (skoraj 60 odstotkov jih ima zgolj osnovnošolsko izobrazbo ali manj, dobrih 35 odstotkov jih ima končano srednjo šolo, šest odstotkov je visokošolsko izobraženih) in slabo plačana. Več kot dve tretjini kmečkih žena neposrednega plačila za svoje delo sploh ne dobi, saj delajo kot pomagajoči družinski člani, številk, koliko zaslužijo tiste, ki so plačane, pa ni. Statistični urad Republike Slovenije (Surs) je preveril podatke o odmerjeni dohodnini, po katerih so ženske, zaposlene v kmetijskih dejavnostih (to so vse dejavnosti kmetijstva, lova, gozdarstva in ribištva), leta 2009 prejemale povprečno 1113 evrov mesečne bruto plače, kar je približno dve tretjini povprečne bruto plače, ki so jo povprečno zaslužile delovno aktivne ženske skupaj. "Je pa višina odmerjene dohodnine močno pogojena z doseženo stopnjo izobrazbe, saj so v kmetijskih dejavnostih zaposlene ženske z doseženo osnovnošolsko izobrazbo zaslužile 819 evrov bruto na mesec, tiste s srednješolsko 1000 evrov bruto, visoko izobražene pa 1829 evrov bruto plače na mesec," je zapisala Irena Svetin s Sursa.

S tem, da so kmetice slabo izobražene, se Mihaela Logar, ki je ob 26 hektarjev veliki kmetiji in družini ves čas hodila še v službo (te dni bo minilo dve leti, odkar se je upokojila) in je bila tudi politično zelo dejavna, ne strinja povsem. "Starejše so res, pri mlajših pa ugotavljamo, da so bolj izobražene od svojih partnerjev. Imajo vsaj srednjo ali višjo šolo, nekatere so tudi univerzitetno izobražene," ugotavlja Logarjeva.

Kmetija je način življenja

In kakšen je delovni teden kmečkih žensk? Več kot 90 odstotkov jih običajno ali včasih dela ob sobotah, nekaj več kot 80 odstotkov tudi ob nedeljah, dve tretjini tudi ob večerih. Ste kdaj obžalovali, da ste kmetica, vprašam Mihaelo Logar. "Nikoli. Kmetija je način življenja, drugačnega si ne znam predstavljati. Da bi kmetijo prodali, to ne gre, čeprav bi imeli v tem primeru veliko denarja. Namesto tega iščeš vse možnosti, kako preživeti kmetijo. Pri nas smo vse položnice plačevali iz moje plače (zdaj pokojnine), ne iz tistega, kar se zasluži na kmetiji, saj se je ekonomski položaj kmetov močno poslabšal," nam je odgovorila Logarjeva.

Spomladi 2010 je v kmetijskih dejavnostih delalo 36.000 žensk, kar je slaba polovica vseh delovno aktivnih prebivalcev Slovenije, zaposlenih v kmetijstvu. Poleg osnovnega dela se s kmetijstvom kot dodatno zaposlitvijo ukvarja še nekaj več kot šest tisoč prebivalk Slovenije. Največ v pomurski in savinjski statistični regiji, najmanj pa v obalno-kraški in zasavski. Mihaela Logar, ki je bila v preteklosti tudi državna sekretarka za zamejce in Slovence po svetu, priznava, da je ob redni službi (nazadnje na kmetijskem ministrstvu) zelo težko zmogla še delo na kmetiji. "Ko se je hči poročila, sem ostala pri hiši edina ženska. Vsa ženska opravila sem tako morala postoriti zvečer po službi ali med vikendom," pravi.

Hlače jih nosi le dobra četrtina

Včeraj so kmetice praznovale svoj svetovni dan. Združeni narodi so jim pred 15 leti namenili 15. oktober kot njihov praznik, potem ko so v Pekingu sprejeli posebno izjavo s ciljem zmanjšati revščino med ženskami in nasilje nad njimi, izboljšati njihovo izobrazbeno raven ter zmanjšati politično neenakopravnost. Se je položaj slovenskih kmečkih žensk v zadnjih letih kaj izboljšal? "Absolutno, saj je danes na kmetijah veliko strojev in ni več toliko fizičnega dela kot v preteklosti. Je pa trenutni položaj v kmetijstvu - enako kot v gospodarstvu na splošno - slab," pravi Milena Kulovec, ena od pobudnic ustanavljanja aktivov kmečkih žena. Na vprašanje, ali si kmetice danes lahko privoščijo tudi počitnice, odgovori: "Ne morejo si jih zaradi pomanjkanja denarja, včasih pa si jih niso mogle zato, ker ni bilo nikogar, ki bi poprijel za delo." Logarjeva k temu dodaja, da imajo mnoge kmečke ženske doma tudi starše, priklenjene na posteljo. "V tem pogledu se ni nič spremenilo, saj nismo uspeli s predlogom, da bi bile kmetice plačane za skrb za starejše na domu," pravi.

Žensko delo na kmetijah so predvsem vrt, okopavanje in druga ročna opravila ter gospodinjstvo. "Zelo dejavne so tudi pri dopolnilnih dejavnostih, ki jih ima registrirane več kot tri tisoč kmetij, največ za področje turizma, predelavo mleka, sušenje sadja..." pravi Milena Kulovec. Na kmetijah z registrirano dopolnilno dejavnostjo so glavne ženske, sicer pa je odločanje in gospodarjenje na kmetijah še vedno privilegij moških. Le dobro četrtino jih namreč vodijo ženske. Ena takih je vinogradnica Dana Borko iz Gornje Radgone, ki vse posle na kmetiji vodi sama, moške roke ni pri hiši, poleg vinogradništva pa se uspešno ukvarja tudi s turizmom. Tole nam je povedala ob lanskem svetovnem dnevu kmetic: "Fejst moramo delati, zlasti vinogradnice, saj je v vinogradu veliko ročnega dela. Poljedelke pa so bolj gospe, kajti polja obdelajo stroji."