Z njo želijo preprečiti, da bi število slepih do tega leta doseglo 70 milijonov. Po desetih letih izvajanja kampanje ugotavljajo, da je dala izjemne rezultate, saj se je število slepih in hudo slabovidnih zelo zmanjšalo. S tem se žal ne moremo pohvaliti v Sloveniji, sicer podpisnici tega dogovora, ki "glede tega ni naredila nič", je ob svetovnem dnevu vida in svetovnem dnevu bele palice opozoril Tomaž Wraber, predsednik Zveze slepih in slabovidnih Slovenije.

V svetu ima okvaro vida 4 odstotke prebivalstva oziroma 314 milijonov ljudi. Mnogi med njimi, kar 153 milijonov, imajo refraktivno motnjo, ki pa ni pregledana; da bi spet skoraj normalno videli, pa bi potrebovali le spodoben pregled in dobra očala, je povedal Wraber. Tudi v razvitih državah je za motnje vida ustrezno pregledanih le 80 odstotkov prebivalcev. V Zvezi slepih in slabovidnih Slovenije pogrešajo večjo aktivnost naše države na tem področju: "Pričakovali bi, da se bo država začela resno ukvarjati s stanjem vida svojega prebivalstva: ljudi načrtno pregledovati, da bi ugotovili, kje smo in kaj je treba sploh narediti."

Premalo učinkovito iskanje motenj vida pri diabetikih

Ena od skupin prebivalstva, v kateri bi z načrtnim iskanjem obolelih (presejanjem) lahko kar za 90 odstotkov zmanjšali število slepih in slabovidnih, so diabetiki. Pri diabetikih se namreč zaradi poškodb drobnega žilja razvije tako imenovana diabetična retinopatija, ki prizadene mrežnico očesa. Tako je slepota zaradi sladkorne bolezni na prvem mestu slepote med delovnim prebivalstvom, starim od 20 do 60 let, je povedala oftalmologinja doc. dr. Mojca Globočnik Petrovič. "Prizadevamo si, da bi naredili učinkovito presejanje za diabetike, kar pomeni, da bi moral biti vsak diabetik pri oftalmologu pregledan vsaj enkrat na leto. Tako bi našli bolnike, pri katerih se bo vid poslabšal in pri katerih bi z ustreznim zdravljenjem preprečili motnje vida," je povedala. A sta težavi dve: diabetologi teh bolnikov še vedno ne napotijo redno na preglede oči, prav tako je oftalmologov premalo in morajo bolniki dolgo čakati na pregled. Po smernicah bi morali biti pregledani v mesecu dni, na pregled pa čakajo tudi do devet mesecev, je povedala.

Presejanje diabetikov bi bilo učinkovitejše, če bi ga izvajali s slikanjem očesnega ozadja, saj je to mogoče izvesti hitreje in bi lahko pregledali več ljudi, je povedala Globočnik-Petrovičeva. Z agresivnim zdravljenjem bi lahko zmanjšali nastajanje sprememb na očesnem ozadju in tako upočasnili napredovanje bolezni. V Skandinaviji, kjer so tudi uvedli tak način presejanja, se je delež slepote pri diabetikih zmanjšal na manj kot odstotek na leto.

Na papirju eno, v resnici drugo

Tomaž Wraber je še opozoril, da z aktivnim preprečevanjem izgube vida država pravzaprav prihrani, saj slepota ne povzroča le nižje kakovosti življenja obolelega, ampak tudi velike družbene stroške. Slepi in slabovidni tako pogosteje padejo in si zlomijo kolk, med njimi je več infekcijskih bolezni, depresije, osamljenosti... in vse to je seveda treba tudi zdraviti.

Prihranek na daljši rok prenaša tudi celovita rehabilitacija slepih, saj jih usposobi za ponovno funkcioniranje v svetu, vendar ta slepim še vedno ni na voljo - čeprav je pravico do celovite rehabilitacije slepim in slabovidnim zagotovil zakon o zdravstvenem varstvu in zavarovanju že pred dvema letoma. Slepi in slabovidni imajo tudi omejen dostop do medicinsko-tehničnih pripomočkov.

Vedno večji je tudi razkorak med deklariranim odnosom države do slepih in slabovidnih in dejanskim stanjem: tako nova zakonodaja s področja varstva invalidov ukinja nekatere uveljavljene pravice, pri čemer se vlada ne izjasni, ali gre le za začasno zategovanje pasu ali pa bo zmanjšan obseg pravic ostal tudi po koncu krize, je še opozoril Tomaž Wraber.