Tekst in foto: Vesna Tripkovič

V Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti v Celju, v okviru katere delujeta tako srednja poklicna in strokovna šola kot edina tovrstna višja strokovna šola pri nas, sta pred časom zaživela v znamenju kaktusov in sukulent. Razigrano, poučno in zdravo tekmovalno ozračje je prevladovalo na hodnikih in zunaj nekdanje Vrtnarske šole Celje, kjer so se dijaki in študentje med drugim pomerili med seboj tudi v tekmovanju za najlepše nasadke kaktusov in sukulentnih rastlin, pripravili razstavo, pridružili pa so se lahko tudi številnim zanimivim delavnicam in predavanjem o teh eksotičnih rastlinah, ki izvirajo večinoma iz puščavskih območij južnih predelov Srednje in Južne Amerike. Naravna rastišča sočnic ali sukulent najdemo tudi drugod po svetu; pri nas je najbolj znan juvanov netresk, ki uspeva na prisojnih skalnih stenah Donačke gore.

Kot nam je pojasnila profesorica Štefanija Kos Zidar, so se za razstavo in tekmovanje dijakov in študentov biotehniških šol v oblikovanju nasadkov kaktusov in sukulentnih rastlin odločili, ker te rastline vedno pogosteje uporabljajo za najrazličnejše notranje in zunanje zasaditve, ker takšnih prireditev na slovenskih biotehniških šolah še ni bilo in ker deluje v sklopu šole krožek ljubiteljev kaktej in sočnic. Hkrati želijo svojim dijakom približati svet teh čudovitih rastlinic in jih navdušiti za gojenje oziroma poklicno ukvarjanje z njimi.

"Taka srečanja imajo velik pomen tudi za nadaljnje izobraževanje naših dijakov in študentov," poudarja Kos Zidarjeva. Z njimi si prizadevajo hortikulturno izobraževati in ozaveščati tudi širšo javnost.

Znanje in obilo domišljije

"Uživala sem sleherni trenutek. Materiala sem imela dovolj, časa prav tako, vse skupaj je bilo nadvse sproščeno, zato sem se zlahka prepustila svoji domišljiji in ustvarjalnosti," nam je med čakanjem na rezultate tekmovanja zaupala Sabina Dolenc, dijakinja 5. letnika Biotehniškega centra Naklo, še preden je zvedela, da je skupaj s Tino Žavbi s 83,67 točke in mentorskim vodstvom Nataše Kristanc osvojila prvo mesto.

Eno od mentoric, na koncu tudi nagrajenih, Ano Sotošek, smo vprašali, kakšne napotke je dala svojim dekletom. Sotoškova nam je priznala, da je bilo njeno glavno navodilo, naj se dekleti prepustita svoji kreativnosti in upoštevata osnovna načela oblikovanja.

"Upoštevali sta moja navodila in dobro opravili svoje delo," je po zaključenem delu povedala mentorica z zadovoljnim nasmeškom na ustih.

S svojim delom je bil zadovoljen tudi Blaž Čož, ki nam je povedal, da ima vrtnarstvo, rože in rastlinje rad, mi pa smo opazili, da je bil izdelek, ki sta ga ustvarila skupaj s sošolcem Klemnom Stanonikom in z mentorstvom Nataše Šink, prav tako iz Naklega, zelo ličen. Očitno je to zaznala tudi stroga in natančna komisija, saj jima je za opravljeno delo namenila 77,33 točke in ju nagradila s četrtim mestom.

Komisija je imela zahtevno delo

A točke so točke. Potrebne so bile, a do njih ni bilo prav nič lahko priti. Tako je namreč poudaril predsednik strokovne komisije Simon Ogrizek, ki je skupaj s Klavdijo Valner in Zvonetom Rovškom ocenjeval dosežke mladih ustvarjalcev. "Vsi so bili dobri, zato smo imeli težko delo, o rezultatih so tako odločale podrobnosti," je Ogrizek poudaril tudi ob razglasitvi rezultatov, nam pa pojasnil, da je komisija ocenjevala po merilih, kot so: splošni vtis, barvna skladnost, delo z materiali, tehnika izdelkov, volumen in optično ravnovesje, skladnost itd., opazovala pa je mlade umetnike tudi pri delu.

Sicer pa dodajmo, da sta drugo mesto in 79 točk osvojila Denis Salobir in Jasmina Rojnik z mentorico Mojco Sodin iz Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, tretje mesto in 78 točk pa Petra Ovčjak in Monika Lešnik z mentorstvom Ane Sotošek, prav tako iz domačega Celja. Vseslovenskega srečanja ljubiteljev kaktej in sukulent se je poleg celjskih dijakov in študentov udeležilo še devet skupin iz Naklega, Nove Gorice, s Ptuja in iz Novega mesta.

Kaktusi z ljubeznijo in pozornostjo

Če ste doslej mislili, da je kaktus tista rastlina, ki jo postaviš na okensko polico in je to vse, smo prav na predavanjih in delavnicah spoznali, da ni povsem tako. Tudi te edinstvene rastline potrebujejo primerne razmere za svojo rast in dobršno mero pozornosti.

Tako je predavatelj Gorazd Maurer podrobno opisal uporabo prezimnih kaktusov in sukulent, na kar so prav posebej ponosni tudi na celjski šoli, saj imajo tudi sami v šolskem parku gredo s prezimno trdnimi kaktejami, ki jo je za projektno nalogo oblikoval in zasadil član krožka Jernej Mazej.

Zanimivo je bilo med drugimi tudi predavanje z naslovom Uporaba kaktusov v hortikulturi. Predavatelj Zvone Rovšek iz vrtnarije Astrokaktus, d. o. o., iz Litije, ki ima največjo zbirko kaktej in sočnic v Sloveniji, je navzočim zaupal tudi nekatere skrivnosti gojenja in uporabe, tekmovalcem pa je podaril tudi rastline za tekmovalno oblikovanje.

Zbiratelji ste lahko tudi vi

Kaktusi so skrivnosten del narave, izjemno zanimivih oblik, velikosti, različnih barv in struktur, od katerih nas nekateri z božanskim cvetom lahko obdarijo le za kratek čas, drugi pa cvetijo nekoliko dlje in oblikujejo raznovrstne cvetne oblike. Morda so pravzaprav najbolj dobrodošli za najmlajše, saj jim na začetku poti prav z njimi privzgojimo občutek za zemljo, vodo, pesek, naravni svet okoli njih samih. Po drugi strani je tudi res, kot poudarja Štefanija Kos Zidar, da največji zbiratelji in gojitelji kaktej in sočnic niso vrtnarji, temveč ljudje, ki jih je svet teh zanimivih rastlinic tako očaral, da so se jim posvetili. "Torej nikoli ni prepozno, da se tudi sami poizkusite v gojenju teh skromnih rastlinic, ki vam bodo obilo poplačale z bujnim cvetenjem," nam je ob slovesu dejala Kos Zidarjeva.