Bržčas je poslovilni intervju kar pravilen izraz za pogovor s človekom, ki je s srcem predan hokeju in se bo točno čez teden dni poslovil s predsedniškega položaja HZS, za katerega pravi, da je pomembna in ugledna funkcija v slovenskem športu. Razložil je, da se iz hokeja ne misli povsem umakniti, saj ima pred seboj še kar nekaj projektov v Mednarodni hokejski organizaciji (IIHF), za uspešen zaključek kariere pa si želi, da bi Slovenija še v tem desetletju gostila svetovno prvenstvo elitne divizije.

Izbrali ste zanimiv kraj in čas najinega srečanja.

Na podobnih dogodkih se ob spremljanju tekme srečujem z ljudmi, ki v hokeju nekaj pomenijo in se z njimi v miru pogovarjam. Namen mojega obiska lahko poiščemo v ljubezni do hokeja, saj si tudi tekme desetletnikov rad ogledam. Menim, da je za predsednika zveze v državi, kjer nas ni veliko, to pravilen način.

Boste ob prihodnjem obisku Zaloga še v funkciji predsednika?

Že večkrat sem povedal, da bi želel delati kot nekakšen motivator in organizator hokeja mlajših kategorij. Ustanovil sem fundacijo Mladi risi, s katero bomo posebej poskrbeli za sistem štipendiranja. Z zvezami, ki jih imam v mednarodnem športu, lahko poskrbim za kar nekaj pomoči pri opremi in razvoju našega hokeja.

To je vsekakor spodbudno, vendar na vprašanje niste odgovorili. Dovolite, da vprašam drugače, bolj neposredno: kakšna bo sestava HZS po skupščini?

To je odvisno od novega predsednika. Jaz sem povedal, kakšne želje imam. Posebne funkcije ne potrebujem. No, morda jo dobim in tudi sprejmem, a to niti ni bistveno. V našem hokeju dela okoli šestdeset ljudi, zato je težko razdeliti vse funkcije.

Se bo na predsedniški stolček usedel znani gospodarstvenik Matjaž Rakovec?

On je resen kandidat. Kot mi je znano, ga bodo predlagali vsi klubi, kar se doslej še ni zgodilo, iz tega pa bo najbrž sledila še podpora. Ko sem bil sam prvič izvoljen, so me predlagale le Jesenice, v drugo pa sem dejal, da bom predsednik zgolj v primeru, če dobim absolutno podporo. Veste, mi hokejisti smo malo hecni, vendar je fino. Matjaž Rakovec je športnik, mednarodni vaterpolski sodnik, nekdanji šef vaterpolske zveze, v mladinskih časih pa je igral hokej. Na tekme naših klubov je hodil tudi takrat, ko se nam še sanjalo ni, da bi lahko postal predsednik zveze. Menim, da je on pravi človek za vodenje HZS.

Okoli HZS dobro misleči ljudje

Rakovec prihaja iz poslovnega sveta. Celo iz istega podjetja kot nekdanji prvi mož hokeja Damjan Mihevc, ki se ni proslavil kot dober gospodar.

Veste, biti predsednik hokejske zveze ni tako enostavno. Moj drugi mandat je bil denimo zaradi izkušenj mnogo lažji kot prvi. Hokej zagotovo sodi med najbolj priljubljene ekipne športe pri nas. Po številu gledalcev je povsem na vrhu. Imamo dober načrt, dobro prihodnost in v tem rangu tekmovanja, kjer se gibljemo, nobena država ne ustvari toliko kakovostnih igralcev. Na zadnjem prvenstvu v Tivoliju smo nastopili z osmimi novinci in zmagali. Zase pravim, da sem večni optimist in z vsemi mladimi močmi imamo fantastično ekipo.

Pa se morda ne bojite, da bi zveza po vašem odhodu znova zašla na razburkano morje? Še nedavno so bili računi blokirani, rdeče številke ogromne, seje predsedstva pa zaradi ljudi z različnimi pogledi povsem nesmiselne.

Okoli hokejske zveze se je v zadnjem času nabralo jedro dobro mislečih ljudi. Tudi seje so precej bolj drugačne kot v nekih prejšnjih časih. Upam, da se bo tudi na skupščini pokazalo, na kakšni ravni smo. Preden začnemo vpiti in tuliti vsevprek, je treba pomisliti na interese slovenskega hokeja, čeprav se teh besed kar nekoliko bojim. Kadar slišim, da je neka stvar v interesu hokeja, se ustrašim, da ni kaj v ozadju. No, kljub mojemu slovesu od predsedniške funkcije se ni bati, da bi kar tako izginil iz hokejskega sveta, posebno zaradi vloge v mednarodni federaciji.

Skupščino ste napovedovali že po koncu SP v Ljubljani. Vmes je minilo celo poletje.

Razlog je samo v tem, da smo želeli revidirati vse finančne izkaze. To je nekaj stalo in tudi trajalo je. Skupščina bi lahko bila prej, vendar ni nič hudega, če bo šele čez teden dni.

Zvezo boste zapustili po poldrugem letu predsedovanja. Na kaj ste najbolj ponosni?

Največji uspeh je, da smo se na predsedstvu nehali kregati in se namesto tega lahko normalno pogovarjamo v duhu pozitivne energije. Po tekmovalni plati pa… (premor) Poglejte, mi smo res svetovni čudež, kar nam vsi pravijo. Slovenci se ne zavedajo, da imamo trideset igralcev, ki lahko nastopajo za reprezentanco. In to vedno znova in znova. Imamo osem klubov in šest dvoran. Mene včasih kdo sreča in pravi: Avstrijce boste pa že premagali. Že, že, rečem, toda ti Avstrijci imajo šestdeset dvoran, njihov proračun je petkrat večji, imajo celo vrsto klubov in absolutno večjo bazo igralcev. To le potrjuje tezo, da smo kot narod izjemno nadarjeni za šport, zato verjamem, da je naša prihodnost svetla.

Da bo res tako, bo zveza potrebovala tudi denarne vire. V kakšnem stanju je danes blagajna HZS?

Lahko povem povsem po pravici. Ko sem prevzel mandat, je dolg znašal milijon evrov in pol. V trenutku, ko bo novi predsednik ustoličen, bo tega dolga za okoli 400.000 evrov. Toda to so dolgovi, ki se jih da nadzorovati. Imamo reprogramiran dolg do Nove Ljubljanske banke in mojega podjetja (Class 1, op. p.).

Novega predsednika torej v omari ne bodo pričakali kakšni okostnjaki?

Ne. Morda je bilo še najnapornejše med mojim prvim mandatom, ko so na dan prihajale stvari, ki jih resnično nismo pričakovali. Vendar ni bil kriv moj predhodnik. Dolg vseskozi niha in če bi prenehali sanacijo, bi bili v hipu v milijonskem minusu. Vprašanje je, kako kontrolirati dolg. Če si dolžan na vseh koncih in krajih, je težko.

Kako uspešno je bilo po finančni plati SP v Ljubljani?

Poglejte, cena vstopnic je eden glavnih virov preživetja klubov in zvez, zato smo se nekoliko korajžno odločili za vstopnice po ceni 15 evrov. To je veliko, priznam, vendar finančni rezultat je bil pozitiven, saj smo pokrili okoli tretjino proračuna celotnega turnirja, kar se je nazadnje zgodilo leta 2001. Predlog za nove cene vstopnic sicer ni bil moj, priznam pa, da sem bil celo nekoliko skeptičen. V Sloveniji imamo tudi zakonodajni problem, ki se imenuje prepovedano točenje piva na športnih prireditvah. V ligi EBEL želijo čim več tekem, da bi tudi čim več zaslužili s prodajo piva. Zdaj so zaradi tega podaljšali celo odmor med tretjinami. V Avstriji in drugje po svetu je prodaja piva velik vir dohodka. Na Finskem, kjer imajo skorajda prohibicijo, navijači na veliko pijejo pivo na tekmah, težava pa nastane, če te dobijo z žganjem. Takrat greš lahko tudi v zapor.

Slovenska reprezentanca bo prihodnji mesec nastopala v Belorusiji, decembra pa bo organizirala turnir, ki ste ga ponudili Jesenicam.

Oba turnirja bosta močna, za decembrskega sva se s predsednikom na Jesenicah že pogovarjala. Ponudili smo jim ga, ker v Podmežakli že dolgo ni bilo reprezentančnega hokeja. Dvorana se obnavlja, morda bo turnir v pomoč, da se bo vse uredilo še nekoliko prej. Organizator bo tako kot ponavadi pobral vso vstopnino in iz iztržka plačal hotelske stroške za vse reprezentance. Zveza pri tem ne zasluži nič.

Bo Slovenija oba turnirja odigrala v popolni postavi?

Tu imamo težavo, saj so reprezentanti zaradi obveznosti v klubih obremenjeni. Marsikdo tudi potrebuje počitek, zato razumem igralce, da se ne morejo vsakič udeležiti reprezentančnega zbora. Vseeno računam, da bomo v Belorusiji nastopili v zelo močni postavi, glede tekem v decembru pa čutim, da je volja igralcev za igranje v državnem dresu precej večja kot v daljni preteklosti.

Gelinas izključujoč pri nekaterih rečeh

Selektor ostaja John Harrington. Ste imeli kaj pomislekov?

Pomisleki so vedno za in proti, vendar prepričan sem, da si John zasluži mesto v reprezentanci. Mi smo imeli vedno kar precej sreče s selektorji, saj prvovrstne strokovnjake dobimo za zelo malo denarja.

Igralci so se oddahnili, ker v reprezentanci ni več Danyja Gelinasa.

Njegov koncept dojemanja hokeja se razlikuje od našega. Gelinas je Kanadčan in zanj je hokej sveta stvar, zato je izključujoč pri nekaterih rečeh. Ne rečem, da je to slaba stvar, toda v Sloveniji je treba imeti drugačno razmišljanje. Pri Olimpiji je imel Gelinas lani moštvo za finale, a ni bilo kemije. Vratar Maracle je v Tivoliju denimo deloval kot čista zguba, ko pa se je vrnil v nemško prvo ligo, je spet blestel. Moramo vedeti, da se pri nas hokej dojema drugače kot drugod po svetu. Sam se pred sezono po običaju sestanem z igralci, jim povem tisto, kar mislim, pa tudi oni mi povedo marsikaj. Gre za utečen sistem, kjer skupaj uvidimo, kje so največji problemi, in jih potem skušamo rešiti. Naloga predsednika zveze je biti povezovalen, zato ne sme na veliko govoriti in pametovati, ampak bolj poslušati. Na dolgi rok se ta metoda izkaže za pravilno.

Kako je z vratarjem Robertom Kristanom, ki je med zadnjim prvenstvom čudežno zbolel?

Kristan je eden najboljših vratarjev v zgodovini slovenskega hokeja. Njegov problem je včasih on sam, česar mu niti nihče ne zameri. Zakaj je nenadoma "zbolel", čeprav vsi vemo, da ni, saj je enostavno zapustil reprezentanco, je stvar njegove odločitve. Po mojih signalih ni nobenih ovir, da ne bi nastopil v skupini A. Tudi zaradi njega samega upam, da bo izkoristil priložnost, ki je ne dobiš vsak dan. To je tako, kot če bi sestavil nov avto in ga v salonu v Frankfurtu ne bi razstavil.

Slovaška, točneje Bratislava, bo za rise prihodnje leto sila zanimiva. Skupina z Nemci, Rusi in gostitelji je najatraktivnejša, zato gredo vstopnice za med.

Naš največji problem je, da ne dobimo dovolj vstopnic za naše navijače. Po nekaterih izračunih naj bi na Slovaško odpotovalo od dva do tri tisoč Slovencev. Bratislava ni cenovno prezahtevna, pa tudi z avtom se da priti tja brez večjih težav.

Košarkarska zveza ima za navijače dobro utečen model glede vstopnic. Imate podobnega v mislih za pot na Slovaško?

Ja, model je v osnovi isti, a ima napako. Na tekmah predtekmovanja je navijačev celo preveč, ko pa pridejo zahtevne tekme, je v dvorani le peščica Slovencev. Nam se bo zgodilo, da bomo imeli proti Slovakom in Rusom ogromno navijačev, zaradi datuma pa bo slabši obisk že proti Nemcem, da o nadaljevanju niti ne govorim.

Čeprav ste javno razmišljali o organizaciji SP elitne divizije leta 2016 v Ljubljani, kandidature niste oddali.

Tako je. Moramo iti postopoma. Kandidirali bomo takrat, ko bodo izpolnjeni vsi pogoji. Če bi kandidirali za 2016, ne bi bili pripravljeni. Imamo dvorano v Stožicah, ki ni hokejska, ampak večnamenska, in se jo da urediti, naslednji problem pa je prenova tivolske in jeseniške dvorane. Povsod po svetu se večnamenske dvorane gradijo najprej za hokej, potem pa za druge športe, vendar pri nas je ravno obratno. Če bi se v Stožicah usedel v prvo vrsto, hokejske tekme ne bi spremljal skozi pleksi steklo, ampak bi videl dogajanje dva metra pod seboj. Predsednik IIHF Rene Fasel je rekel, da če bi res kandidirali, bi prvenstvo tudi dobili. Obenem je pomembno, da bi skupina A ustvarila profit. Imam tudi idejo, ki sem jo predstavil Faselu, da bi organizirali prvenstvo skupaj z Avstrijci, ki v Celovcu gradijo novo dvorano.

Bi bil to vrh vaše kariere?

Ne, ta je bil že zdavnaj, ko sem pred več leti sploh začel razmišljati o skupini A. Bolj mi je všeč, če rečeva, da bi bil to lep zaključek kariere.

Do kdaj boste v IIHF?

Izvoljen sem do leta 2012 in bom kandidiral še enkrat, saj imam dobre možnosti. Pojavljajo se ideje, da bi kandidiral celo za podpredsednika zveze, vendar to bo prinesel čas. Predsednik ne bi bil, saj sem prestar za to funkcijo, pa tudi v sorazmerno urejenem okolju nima smisla burkati vode.