DZ je predlog novele julija v prvi obravnavi umaknil iz obravnave, da bi ga dopolnili s spremembami, ki bi zmanjšale možnost zlorab, ko podjetje na novoustanovljeno slamnato podjetje, ki nima sredstev, prezaposli delavce, to novo podjetje pošlje v stečaj, delavci pa ostanejo brez odpravnin. ESS je te spremembe že obravnaval na seji 1. septembra, a socialni partnerji dogovora niso dosegli.

Ministrstvo za delo predlaga, da bi se rok, v katerem mora delavec ohraniti enake pravice po kolektivni pogodbi v primeru prenosa na drugega delodajalca, podaljšal s sedanjega enega na dve leti.

Poleg tega bi imel delavec v primeru, ko bi dal odpoved, ker so se mu poslabšale pravice iz pogodbe o zaposlitvi ali ker so se mu bistveno poslabšali pogoji dela, enake pravice, kot če bi mu odpoved dal delodajalec iz poslovnih razlogov.

Uvedli bi tudi subsidiarno odgovornost delodajalca prenosnika za terjatve delavcev v primerih, ko bi nova družba, ki je delavce prevzela, šla v roku dveh let v stečaj. Ta odgovornost bi veljala do višine zneska, ki bi ga delodajalec prenosnik moral izplačati prevzetim delavcem, če bi jim na dan prenosa prenehalo delovno razmerje iz poslovnega razloga.

Sindikati so sicer predlagali, da bi delavcu, ki odkloni prehod k novemu delodajalcu, delodajalec prenosnik lahko podal odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Vladna stran je vztrajala pri tem, da lahko delodajalec prenosnik v tem primeru delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi.

Novi predlog novele vsebuje tudi vse spremembe, ki jih je predvidel prvotni predlog. Tako med drugim predvideva skrajšanje odpovednih rokov za delavce s 15 in 25 leti delovne dobe s 75 na 60 dni in s 150 na 90 dni ter znižanje odpravnin na eno petino osnove za vsako leto pri delodajalcu ne glede na delovno dobo. Predlog upošteva opozorilo ustavnega sodišča, da mora delodajalec v pripravo splošnega akta delodajalca delavce vključiti tudi v primerih, ko v podjetju ni organiziranega sindikata.

Na dnevnem redu seje ESS je tudi predlog novele zakona o zaposlovanju in delu tujcev, ki med drugim predvideva, da delavcu za pridobitev osebnega delovnega dovoljenja za tri leta po novem ne bo več treba delati neprekinjeno dve leti pri istem delodajalcu, ampak bo pogoj vsaj 22-mesečna neprekinjena zaposlitev pri kateremkoli delodajalcu.

Delodajalec bo moral pred izdajo delovnega dovoljenja dokazati, da ima poravnane davke in prispevke iz naslova zaposlitve in dela. Novela tudi zaostruje pogoje za izdajo dovoljenja za zastopnike, ukinja sezonsko delo v gradbeništvu, gostinstvu in turizmu ter daje pravno podlago za izdajo uredbe o nastanitvah tujcev. Skladno z evropsko zakonodajo uvaja modro karto, ki bo visoko izobraženim kadrom zagotavljala določeno raven plače in mobilnost v EU.

Člani ESS bodo poleg tega ponovno obravnavali predlog novele zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju invalidov ter prisluhnili predstavitvama projektov o alternativnem reševanju delovnopravnih sporov in o krepitvi socialnega dialoga prek organizacij socialnih partnerjev.