Poročilo z naslovom Stanje prehranske negotovosti v svetu v letu 2010 sta skupaj pripravili Organizacija ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO) in Svetovni program za hrano (WFP). Dolgotrajna prehranska kriza pomeni, da se neka država, ki več kot 10 odstotkov tuje pomoči prejme za človekoljubne namene, več kot osem let sooča s pomanjkanjem hrane.
Države, ki jim grozi dolgotrajna prehranska kriza, so po ocenah FAO in WFP Afganistan, Angola, Burundi, Srednjeafriška republika, Čad, Kongo, DR Kongo, Slonokoščena obala, Severna Koreja, Eritreja, Etiopija, Gvineja, Haiti, Irak, Kenija, Liberija, Sierra Leone, Somalija, Sudan, Tadžikistan, Uganda in Zimbabve. Ogrožena so tudi palestinska ozemlja - Zahodni breg in Gaza.
V državah, ki jim grozi dolgotrajna prehranska kriza, je delež podhranjenih ljudi skoraj trikrat višji kot v drugih državah v razvoju, navaja poročilo. Obe organizaciji v njem opozarjata, da je potreben "pomemben premislek" o tem, kako se ogroženim državam dostavlja pomoč.
Po mnenju FAO in WFP bi se bilo potrebno s krepitvijo zmožnosti ogroženih držav za reševanje življenj osredotočiti na dolgoročne rešitve. Pri tem sta poudarili, da skoraj dve tretjini držav z dolgotrajno prehransko krizo prejmeta manj razvojne pomoči na osebo, kot je povprečje za najmanj razvite države.
FAO je minuli mesec sporočil, da je število lačnih ljudi na svetu letos padlo na okoli 925 milijonov, medtem ko je še v letu 2009 znašalo 1,023 milijarde. Ta številka pa je po ocenah FAO še vedno nesprejemljivo visoka, saj na svetu vsakih šest sekund zaradi bolezni, povezanih z lakoto, umre otrok.
