Projekti, ki ustvarjajo nova delovna mesta
EU prek strukturnih in Kohezijskega sklada namreč vlaga v tisoče projektov v vseh evropskih regijah, da bi zmanjšala ekonomske in socialne razlike med posameznimi deli Evrope. Za ta namen je med letoma 2007 in 2013 namenjenih 347 milijard evrov.
In že uvodni dan srečanja je bilo zaslediti poudarek, da Evropska unija sredstev za kohezijsko politiko nikakor ne sme krčiti, saj je ravno kohezijska politika tista, kjer so rezultati vidni na terenu - pri konkretnih projektih, ki ustvarjajo nova delovna mesta in generirajo razvoj. In to naj bi bili tudi cilji nove Evrope - treba je zmanjšati število brezposelnih, regijam, ki po razvoju zaostajajo, je treba pomagati, da bodo ta zaostanek nadoknadile, treba je bolje izkoristiti potenciale posameznih regij, s sodelovanjem regij pa naj bi ustvarili močno in enotno Evropo.
Predsednica odbora regij Mercedes Bresso je poudarila: "Teritorialna kohezija ni cilj zase, ampak je instrument za doseganje večje gospodarske rasti. Če hočemo bolje izkoristiti javna sredstva, bo treba spremeniti načine financiranja regionalnih naložb, na primer preko finančnega inženiringa."
V Sloveniji smo s kohezijskimi sredstvi med letoma 2002 in 2006 pomagali skoraj 6000 malim in srednje velikim podjetjem, zgradili več kot 27 kilometrov novih avtocest ter zgradili ali posodobili čistilne naprave za odpadne vode za 144.000 prebivalcev.
Od leta 2007 do 2013 ima Slovenija na voljo več kot 4 milijarde evrov za okrepitev regionalnih razvojnih potencialov, razvoj človeških virov ter za razvoj okoljske in prometne infrastrukture. A ker nam očitno sredstev za velike prometne projekte ne bo uspelo počrpati, se Slovenija tudi v luči krize trudi, da bi lahko več denarja namenila ustvarjanju novih delovnih mest.
Slovenija ne preveč uspešna
In ravno pri črpanju evropskih sredstev za velike projekte je bila Slovenija do sedaj precej neuspešna. Zato Rado Genorio, stalni predstavnik Slovenije pri EU, opozarja, da je možno predvidevati, da bo po letu 2013 denar iz evropske kohezijske politike namenjen le za velike strateške projekte. Če v Sloveniji ne bomo pravočasno pripravili projektov in sredstev za lastno udeležbo pri naložbah, se lahko zgodi, da ostanemo brez evropskih evrov, ki bi jih nujno potrebovali denimo za razvoj železniške infrastrukture in podobno.
Genorio še pravi, da je prepričan, da bo Slovenija dobila tudi sredstva iz Evropskega solidarnostnega sklada kot pomoč zaradi škode, ki so jo povzročile zadnje poplave. Koliko jih bomo dobili, pa bo jasno, ko bo popisana vsa škoda.
