Ob koncu zadnje sezone, ko je kot posojeni igralec ACH Volleyja branil barve Paris Volleyja, je skoraj brezpogojno zatrdil, da je njegovega odbojkarskega potepanja po Evropi konec in da bo zadnja leta kariere preživel v Sloveniji. Toda prišel je poziv iz Črne gore, kjer ga je v svojih vrstah želela Budvanska Rivijera. "Zarečenega kruha se največ poje. Pri 36 letih sem resno razmišljal o povratku v Slovenijo. A po pogovoru s selektorjem Vukovićem, ki je tudi trener Budve, sem se dogovoril s tem klubom. Pogoji so fantastični, tako da smo se z družino odločili za še eno leto mojega igranja v tujini," je razloge za nadaljevanje kariere v topli Budvi opisal Škorc.

Prav slovenski selektor Veselin Vuković je pri njegovem odhodu v Črno goro odigral eno glavnih vlog: "Vprašanje, kako bi bilo, če ne bi bil on trener Budve. Bil sem v pogovoru z določenimi klubi v Sloveniji, imel pa sem tudi še pogodbo z ACH Volleyjem. Z njim sem vse rešil in se dogovoril, da imam proste roke. Da sem prišel v Budvo, je v največji meri vplivalo to, da klub igra v ligi prvakov, trener Vukovič, ter tudi direktor slovenske reprezentance Mitja Koželj z željo, da se čim bolje pripravim na evropsko prvenstvo z dobrim delom v klubu in močnimi tekmami skozi sezono."

S temi besedami je zgovorni libero že sam načel naslednjo temo, in sicer o reprezentanci, za katero pravi, da je "pogojena s klubom". Le z igranjem v vrhunskem klubu je namreč mogoče obdržati konkurenčno formo, ki je potrebna, če želiš igrati na največjih reprezentančnih tekmovanjih. "Če se bom enkrat ustalil v Sloveniji, potem bo tudi z reprezentančno ravnjo več ali manj konec. Ker bom s tem naredil korak nazaj in ne več naprej. Tako dolgo, dokler se bom še počutil sposobnega na tej ravni in bom prikazoval dobre igre, si ne mislim zapirati vrat, tam, kjer ni treba," je končal Škorc, ki je postanek v domačem Mariboru razumljivo izkoristil tudi za druženje s svojimi najbližjimi v družinskem krogu.