Volilna komisija je po okoli 80 odstotkih preštetih glasov sporočila, da se je volitev udeležilo največ volivcev po letu 2002, in sicer 56,3 odstotka.

Silajdžić priznal poraz

Potem ko so predvolilne ankete napovedovale vnovično izvolitev vseh treh sedanjih članov predsedstva BiH, je velik poraz doživel bošnjaški član, vodja Stranke za BiH Haris Silajdžić. Potem ko je bil pred štirimi leti izvoljen s skoraj 63-odstotno podporo, se je tokrat uvrstil na tretje mesto z okoli 25 odstotkov glasov. Njegova stranka je utrpela poraz na parlamentarnih volitvah, saj se je v Federaciji BiH uvrstila na četrto mesto za SSB BiH.

65-letni Silajdžić, ki je bil med drugim prvi zunanji minister BiH in med letoma 1993 in 1996 premier, je poraz priznal in glavno odgovornost za slabšo podporo volivcev tudi svoji stranki pripisal sebi, sicer pa menil, da niso v zadostni meri predstavili svojih dosežkov.

Medtem je kandidat bošnjaške Stranke demokratske akcije (SDA) Bakir Izetbegović s 34,73 odstotka glasov nepričakovano dobil največ glasov med bošnjaškimi kandidati. Sledi mu medijski tajkun Fahrudin Radončić iz nedavno oblikovane SBB BiH, ki je prejel 30,75 odstotka glasov.

53-letni Izetbegović je po smrti očeta leta 2003 neuspešno skušal prevzeti vodstvo v stranki in se doslej v njej vidneje ni uveljavil. Pripisujejo mu zmernejša stališča, vendar njegova konkretna politična stališča niso znana. Po poklicu je arhitekt, ki je med vojno vodil očetovo pisarno, po vojni pa je bil direktor državnega urada za obnovo Sarajeva. Ker je šlo za veliko denarja, so ga obtoževali korupcije, a mu je niso nikoli dokazali. Po objavi prvih izidov je napovedal, da bo kot član predsedstva vodil realno politiko sodelovanja.

Radončić uspeh svoje stranke opisal kot prvovrstno presenečenje

Presenečenje volitev Radončić, sicer lastnik Avaza, je svoj uspeh in uspeh svoje stranke označil kot prvovrstno presenečenje, saj gre za novo stranko, ob tem pa izrazil pričakovanje, da bo volilna komisija preučila, kako to, da je bilo več kot 60.000 glasov v Federaciji BiH neveljavnih.

Njegova stranka je v bošnjaških delih Federacije BiH postala tretja najmočnejša stranka, medtem ko je na prvem mestu po številu glasov Socialdemokratska stranka BiH (SDP BiH) Zlatka Lagumdžije pred Stranko demokratske akcije (SDA) Sulejmana Tihića. SDP je sicer tudi stranka, ki bo imela največ glasov v spodnjem domu parlamenta BiH.

V volilnih okrožjih Federacije BiH, kjer ima večino prebivalstvo hrvaške narodnosti, pa pričakovano vodi Hrvaška demokratska skupnost BiH (HDZ BiH) Dragana Čovića.

Kandidati hrvaških strank sicer na volitvah za predsedstvo BiH niso uspeli, saj je znova zmagal kandidat SDP BiH Željko Komšić, ki je po neuradnih delnih izidih prejel 60,69 odstotka glasov. Daleč za njim se je uvrstila kandidatka HDZ BiH Borjana Krišto z 19,66 odstotka glasov. Predstavniki hrvaških strank so zato pozvali k spremembam ustave, tako da bi hrvaškega člana predsedstva volili le volivci hrvaškega naroda in ne tudi bošnjaškega, kot to velja sedaj.

Kdo bo postal srbski član predsedstva BiH?

Še vedno pa ni jasno, kdo bo postal srbski član predsedstva BiH - ali bo na tem položaju ostal kandidat Stranke neodvisnih socialdemokratov (SNSD) premiera Republike srbske Milorada Dodika, Nebojša Radmanović, ki vodi z 49,84 odstotka glasov, ali kandidat opozicijske koalicije Skupaj za Srbsko Mladen Ivanić, ki mu tesno sledi s 47,07 odstotka glasov podpore.

V SNSD so ocenili, da kljub majhni razliki zmaga Radmanovića ni sporna, Ivanić pa se je označil za "realnega zmagovalca volitev" glede na to, da je bilo skoraj deset odstotkov (po podatkih volilne komisije okoli 44.000) glasov volivcev v Republiki srbski za srbskega člana predsedstva neveljavnih. Stranka je zato od volilne komisije zahtevala, da preveri, ali gre morda za manipulacije.

Vodji SNSD in premieru Republike srbske Dodiku se medtem obeta izvolitev za predsednika Republike srbske. Prejel naj bi okoli 53 odstotkov glasov, sledi pa mu kandidat opozicijske koalicije Skupaj za Srbsko Ognjen Tadić, ki je prejel 37 odstotkov glasov. Po objavi izidov je Dodik ponovil zavezanost zaščiti "avtonomije" Republike srbske in sloganu "Republika srbska za vedno, BiH pa dokler mora".

Njegova stranka SNSD je med volivci v Republiki srbski ostala vodilna tudi na parlamentarnih volitvah, kot druga najbolje uvrščena stranka pa ostaja glavna opozicijska Srbska demokratska stranka.

Volitve na splošno potekale mirno

Nedeljske volitve so po ocenah mednarodnih opazovalcev na splošno potekale mirno in v skladu z določili Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (Ovse) in Sveta Evrope, so pa opazovalci opozorili na nekatere nepravilnosti pri poteku volitev. Ob tem so zlasti izpostavili visoko število neveljavnih glasovnic, ki so jih zabeležili v Republiki srbski.

Visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Valentin Inzko ocenjuje volilne izide nedeljskih volitev kot nadaljnji korak k popuščanju napetosti v regiji. Novoizvoljeni bosanski član predsedstva BiH Bakir Izetbegović je že iztegnil roko proti Republiki srbski in njenemu najverjetnejšemu novemu predsedniku Miloradu Dodiku, je v intervjuju za avstrijski radio ORF poudaril Inzko.