Ob tem je zanimiv podatek, da je razmerje med indeksom rasti najhitreje rastočih gazel in indeksom rasti regijskega gospodarstva v dolenjsko-posavski regiji najnižje. Morda je to signal, da tempo gazele začenja pridobivati dolenjsko-posavska regija kot celota? Takšno razmišljanje ponuja tudi dejstvo, da je s 36-odstotno rastjo prihodkov iz prodaje dolenjsko-posavska regija v petih letih med šestimi regijami dosegla drugo najvišjo stopnjo rasti - takoj za osrednjeslovensko regijo, ki je rasla po 38-odstotni stopnji rasti.

Dolenjsko-posavske gazele letošnjega leta so bile zadržane tudi z vidika tempa zaposlovanja: v petih letih so število delovnih mest povečale za 50 odstotkov. Kljub umirjeni rasti to v absolutnem smislu pomeni največje število novoustvarjenih mest med šestimi regijami: v petih letih je sto dolenjsko-posavskih gazel ustvarilo skoraj 3000 novih delovnih mest. Ta so v primerjavi z negativno stopnjo zaposlovanja regijskega gospodarstva kot celote še posebno dragocena. Po obsegu je povprečna gazela dolenjsko-posavske regije v letu 2009 zaposlovala 83 sodelavcev.

Skrbnost gospodarjenja in preudarnega upravljanja rasti se kaže v dvigovanju dodane vrednosti, ki se je pri stotih najhitreje rastočih gazelah regije v petih letih približala 60.000 evrom na zaposlenega - vsoti, ki pomembno presega povprečje slovenskega gospodarstva.

Še en vidik previdnosti kaže struktura financiranja, pri kateri dolenjsko-posavske gazele opazno prednjačijo v lastniškem financiranju. Delež lastniškega kapitala po podatkih za leto 2009 v povprečju znaša skoraj 70 odstotkov, medtem ko se v drugih regijah giblje v razponu od 51 do 29 odstotkov. Konservativnost pri ustvarjanju finančnega vzvoda poslovanja v primerjavi z drugimi regijami je sicer značilna tudi za dolenjsko-posavsko gospodarstvo kot celoto.

Po kazalniku verjetnosti neuspeha v naslednjih dvanajstih mesecih - indeks Failure Score Model, ki ga izračunava družba Bisnode, znaša 68,8 - gazele dolenjsko-posavske gazele ne odstopajo pomembno od drugih regij in izkazujejo nižjo stopnjo tveganja, kot velja za povprečje regije in slovensko gospodarstvo kot celoto.

100 gazel dolenjsko-posavske regije sestavljajo večinoma mikropodjetja (61), približno četrtina (27) je malih podjetij, ki jih dopolnjuje po šest velikih in srednje velikih družb.