Poleg neugodnih vremenskih razmer se zadnjih deset let vse bolj krčijo tudi površine vinogradov. Vse starejši vinogradniki zaraščene in ostarele vinograde opuščajo in se umikajo iz vinogradništva, med mlajšimi pa je za to dejavnost vedno manj zanimanja, saj tudi donosnost posla vse bolj upada, ugotavljajo v Kmetijsko gozdarskem zavodu. Pridelava grozdja je v zadnjem desetletju tako pristala med najmanj atraktivnimi panogami v kmetijstvu.

Vinogradom je v Sloveniji po podatkih Statističnega urada (SURS) namenjenih 16.354 hektarjev kmetijskih površin, od tega je 10.700 hektarjev namenjenih belim sortam in 5370 hektarjev rdečim. Z vinogradništvom se ukvarja 27.890 pridelovalcev, ki skupaj obdelujejo 42.970 vinogradov. Posamezni pridelovalec v povprečju obdeluje 0,38 hektarja, povprečno pa pridelajo od 30 do 70 hektolitrov vina na hektar. Približno 12 odstotkov vse kmetijske proizvodnje pri nas prispevata grozdje in vino, kar je obenem največ med vsemi rastlinskimi pridelki. Vinogradom so namenjeni dobri 3 odstotki vse kmetijske zemlje.

V zadnjih 40 letih smo opustili kar 30 odstotkov kmetijskih površin, ki so primerne predvsem za vinograde, in pustili nasadom, da se zarastejo. Če se bo trend opuščanja nadaljeval, bomo v prihodnjih letih ohranili le še dobro polovico vinogradov, od sedanjih 16 tisoč jih bo ostalo le še 10.440 hektarjev, večina jih bo na Primorskem. Delež vinogradov se zmanjšuje namreč predvsem v Podravju in Posavju. Podravje z 42,2 odstotka vseh vinogradniških površin je sicer še vedno regija z največjim deležem vinogradov, kaže Register pridelovalcev grozdja in vina, sledita Primorska s 40,5 odstotka in Posavje s 17,3 odstotka vseh slovenskih vinogradov. Po zadnjih podatkih iz leta 2007 je v Podravju 7350 hektarjev vinogradov, na Primorskem 6835 in v Posavju nekaj več kot 3000 hektarjev vinogradniških površin, medtem ko je bilo še leta 2005 v Podravju 10.795 hektarjev vinogradniških površin, na Primorskem 7644 in v Posavju 4512 hektarjev.

V vinogradih še vedno prevladujejo bele sorte vinske trte, čeprav se njihov delež zmanjšuje. Od leta 2002 se je delež belih sort zmanjšal s 74 na 67 odstotkov. Skupni pridelek je ob razmeroma majhnih spremembah pridelovalnih površin odvisen predvsem od letine, torej od naklonjenosti vremenskih razmer. Lanska letina je bila količinsko povprečna, pridelovalci vina pa jo ocenjujejo kot kakovostno zelo dobro. Po podatkih SURS je bilo skupaj pridelanih 113.000 ton grozdja, kar je za 7 odstotkov več kot leta 2008, ko so pridelali slabih 106.000 ton. V register so vinogradniki skupno prijavili približno 55 milijonov litrov vina, podobno kot leto prej. Količinsko in kakovostno je bila letina najboljša na Primorskem.

Vinogradniki so lani prodali približno 25.000 ton grozdja, kar je za 8 odstotkov manj kot leto prej. Kar 66 odstotkov prodanega grozdja so bele sorte. Poleg tega so izvozili za 21 odstotkov več vina kot leta 2008, in sicer 6,2 milijona litrov večinoma kakovostnega vina, čeprav se njegov delež po letu 2005 zmanjšuje. Delež izvoženih kakovostnih vin se je z 73 odstotkov v letu 2008 lani zmanjšal na 56 odstotkov, delež namiznega vina pa povečal na 43 odstotkov. Sprememba kakovostne strukture izvoza vina se odraža tudi v manjši vrednosti izvoženega vina za pet odstotkov, čeprav se je skupna količina izvoza povečala za petino.

Lani je bil izvoz vina največji po letu 2002, medtem ko se je uvoz po triletni rasti lani zmanjšal za pet odstotkov v primerjavi z letom poprej. Uvozili smo okoli 6,4 milijona litrov večinoma namiznega belega vina, kar je najmanj po letu 2006. Za primerjavo: leta 2005 smo uvozil le 2,8 milijona litrov vina, kar je najmanj v zadnjih dvanajstih letih.

Po podatkih SURS so vinogradniki liter pridelanega vina lani prodajali za 1,56 evra, torej za 8 odstotkov ceneje kot leto poprej, ko je cena litra znašala 1,68 evra, kilogram vinogradniškega grozdja pa za 0,46 evra. Povprečna odkupna cena grozdja je bila sicer malenkost višja kot v letih 2007 in 2008, vendar še vedno pod ravnjo cene v ugodnem letu 2006. Odkupne cene grozdja so se po podatkih SURS po posameznih vinorodnih deželah zvišale različno, za 3 odstotke na Primorskem in za 11 odstotkov v Podravju in Posavju. Čeprav se je donosnost pridelave grozdja lani izboljšala, pa vinogradništvo še naprej ostaja med najmanj donosnimi kmetijskimi panogami pri nas.