Cancellara, tudi olimpijski prvak, je osvojil že svoj četrti naslov svetovnega prvaka v kronometru v zadnjih petih letih (2006, 2007, 2009 in 2010), s čimer se je vpisal v zgodovino kronometra, ki je na svetovnih prvenstvih sicer na sporedu od leta 1994. Doslej še nobenemu tekmovalcu ni uspelo zmagati štirikrat, trikrat je bil najboljši Michael Rogers (četrti naslov je lovil v Geelongu, a je zasedel le peto mesto), dvakrat pa Nemec Jan Ullrich. Švica je s petim naslovom še povečala naskok pri najuspešnejših reprezentancah.
Cancellara ali Spartak, kot je njegov vzdevek, je še enkrat demonstriral svojo "živalsko" moč nog. Že pri prvem vmesnem času je dal tekmecem jasno vedeti, da mu lahko novo zmago preprečita le padec ali okvara kolesa. V drugem krogu - tekmovalci so vozili dvakrat po 22,9 kilometra ali skupno 45,8 kilometra, je sicer imel nekaj težav, saj se je komaj izognil ogradi, a manjša izguba časa mu ni preprečila, da se je še enkrat več poigral s tekmeci, ki se spet niso mogli enakovredno kosati. Razlika Švicarja do konkurentov sicer ni bila rekordna, saj jih je znal premagovati še bolj prepričljivo, a vseeno ogromna. Najbrž se mu bi pod minuto približal le Nemec Tony Martin, ki je moral zaradi počene zračnice menjati kolo, izgubil kar nekaj sekund, a vseeno prišel do bronaste kolajne. Tudi brez okvare pa ni mogel računati na zmago, saj je bil Švicar predober.
"V bistvu se nisem zavedal, kako dobra je moja pripravljenost. Prav zaradi negotovosti je bila to ena od težjih mojih dirk na svetovnih prvenstvih. Res sem imel v drugem krogu nekaj težav pri zaviranju, a ograde se nisem dotaknil. Izguba je bila minimalna, vsekakor pa sem bil po tem dogodku bolj previden. Zadnja stvar, ki bi si jo želel, bi bil padec," je dejal Švicar, ki je samo še potrdil že nekaj časa jasno stvar; boljšega kronometrista še ni bilo. Cancellara ima tudi naslove s svetovnih prvenstev mlajših kategorij, na prvenstvih pa bi bil prav gotovo nepremagan pet let, če ne bi izpustil tekmovanja leta 2008, ko je bil najboljši Nemec Bert Grabsch (tokrat 11.). Vsekakor je zdaj še težje verjeti, da si je na nekaterih dirkah pomagal z motorčkom v kolesu, kot so ga nekaj časa obtoževali. Mednarodna kolesarska zveza (UCI) namreč tudi to zdaj nadzoruje.
Motorček pa bi danes gotovo potreboval Jani Brajkovič, ki je na kolesu doživljal pravo dramo. Ta se je v bistvu začela že pred dvema dnevoma, nato pa le stopnjevala svojo intenzivnost ter se končala s ponesrečenim nastopom in potjo v posteljo. Belokranjec je namreč nastopil bolan (posledica vetra, mraza in dežja v Avstraliji), zaradi bolezni pa tudi nemotiviran, saj se je dobro zavedal, da ne more do odmevnejšega rezultata. Kot pravi športnik se je sicer podal na progo, a že kmalu se je dalo videti, da ni pravi. Že na koncu prvega kroga ga je ujel Britanec David Millar, ki je startal dve minuti za njim, Brajkovič ga je nato sicer poskušal držati, a ne dolgo časa.
"Svetovnega prvenstva nisem imel v načrtu, a sem se po tem, ko so nam sprva hoteli preprečiti nastop na dirki po Lombardiji, premislil. Zdaj mi je seveda žal, saj sem doživel veliko razočaranje. Res je, da si nimam česa očitati, a če bi vedel, kaj se mi bo zgodilo, sem gotovo ne bi prišel. Moje težave so se začele pred dvema dnevoma, ko sem se začel slabo počutiti, nadaljevale včeraj, ko me je začelo boleti grlo in sem dobil temperaturo, nadaljevale pa ponoči, ko sem se ves čas zbujal, saj nisem mogel požirati sline. V takem stanju česa več nisem mogel storiti. Da bo tako, sem v bistvu predvideval že pred startom, zato nisem niti imel prave zagrizenosti. To, da me je Millar prehitel, me ni dodatno ubilo, saj sem se zavedal, da sem na progi počasen," je bil na cilju potrt Brajkovič, ki razmišlja, da bi odpovedal nedeljsko cestno dirko: "V takem stanju gotovo ne bom mogel kolesariti. Zdaj lahko le upam, da mi bo počitek v postelji pomagal in da se mi bo stanje izboljšalo."
