"Pustite življenju, kar pripada življenju." (Buda)

Nakupa malih živali, naših ljubljenčkov, psov se lastniki zelo veselijo, saj so mladiči sprva zelo igrivi in nedolžno razposajeni. Zelo hitro pride do socialnih vezi med lastniki in njihovimi živalmi in ta odnos je eden najhvaležnejših odnosov v življenju. Lastniki se danes tega zelo zavedajo in v želji po izboljšanju tega odnosa iščejo čim več informacij, ki bi jim pri tem pomagale. Najprej se obrnejo na vzreditelja in po prihodu živali v njihovo družino na svojega veterinarja. V želji po izboljšanju odnosa med psom in lastnikom ter zagotovitvi dolgega in zdravega življenja svojih ljubljencev pa vsekakor pripomore razumevanje bioloških potreb psa in zagotavljanje zdravstvenega varstva psa.

Pasjega mladiča se največkrat kupi pri starosti devetih tednov. V tem času mora biti mladič že razčrvičen in tudi preventivno prvič cepljen v 6.-8. tednu starosti proti kužnim pasjim boleznim (pasji kugi, parvovirozi, koronavirozi, leptospirozi, kužnemu hepatitisu in kužnemu kašlju). Pasji mladič mora biti označen z mikročipom, spremljati ga mora ustrezna spremna dokumentacija, in sicer "potni list za hišne živali", ki je obvezen za vsakega psa, ter izjava o spremembi lastništva psa. Psa, ki se je skotil v Sloveniji, je treba prijaviti v veterinarski ambulanti najpozneje do dopolnjenega tretjega meseca starosti. V primeru čistopasemskega mladiča pa mladiča lahko tudi spremlja vsa spremna vzrejna dokumentacija očeta in matere mladiča.

V prvih dneh v novem domu je za dobro počutje najpomembnejša prehrana, ki naj bo enaka, kot je bila pri vzreditelju, zagotoviti mu je treba pasjo košaro ali ležišče v toplem prostoru brez prepiha. Posteljite mu s pralno posteljnino, tako da bo v okolju, kjer se bo počutil zelo udobno in varno. V začetku ga ne pustite samega, saj lahko trpi zaradi ločitve od svoje matere in legla.

Za nove lastnike je zelo pomembno, da se čim prej seznanijo o prehrani pasjega mladiča, o osnovni negi in higieni. Privajanje na hišno čistočo začnite takoj. Redna nega ni potrebna le zaradi čiščenja, temveč tudi zaradi stimulacije krvnega obtoka v koži, zaradi česar bo imel pes bolj zdravo in svetlečo dlako. Kopajte ga samo takrat, ko je to zares potrebno. Za kopanje uporabljajte toplo vodo in kakovosten šampon za pasje mladiče. Priporoča se tudi, da se vsaj enkrat na teden pregleda zunanje sluhovode in se populi ven vso dlako. Za čiščenje se največkrat uporablja epiotic, otodine ali clorexyderm oto. V primeru večje količine ušesnega masla in stresanja z glavo se priporoča obisk pri veterinarju.

Zelo pomembno je tudi naučiti lastnika čiščenja zob. Najlažje je to opraviti že pri prvem rednem cepljenju mladiča proti kužnim boleznim, saj se mladič hitro navadi na redno čiščenje. Pri starejših živalih pa sta potrebni potrpežljivost in vztrajnost lastnika, da se žival počasi navadi na vsakodnevno umivanje zob. Najprej začnemo ščetkati sprednje zobe - sekalce in grabilce, pri tem pa s palcem in kazalcem druge roke držimo gobec zaprt. Ko se žival po nekaj dneh navadi ščetkanja, začnemo postopoma z umivanjem preostalih zob v ustni votlini - predmeljake in kasneje meljake na lični strani. Šele nato, ko žival vsak dan sprejme ščetkanje z zobno pasto, začnemo ščetkati tudi po nebni in jezični strani zob.

Svetuje se redna uporaba preparatov proti bolham ter proti klopom in proti notranjim zajedavcem. Te pripravke lahko dobite pri svojem veterinarju, ki vam bo razložil tudi njihovo uporabo in delovanje. V Sloveniji se veterinarji čedalje bolj pogosto srečujemo tudi z boleznimi, ki jih prenašajo klopi: borelioza, anaplazmoza, erlihioza.

S pasjim mladičem in vso spremno dokumentacijo se oglasite pri svojem veterinarju najkasneje mesec dni po prvem preventivnem cepljenju proti pasjim kužnim boleznim. Veterinar bo zdravstveno pregledal pasjega mladiča in se prepričal, da mladič nima nobenih prirojenih napak: hernije oziroma kile, nepravilnega ugriza, zaostalih mod, prirojene srčne napake. Registriral bo tudi spremembo lastništva v Centralnem registru psov in ga v starosti od 10. do 12. tedna preventivno drugič cepil proti kužnim pasjim boleznim. Mladiča je treba cepiti proti steklini, ko ta dopolni tri mesece starosti. Cepljenje proti kužnim boleznim in proti steklini se ponavlja vsako leto. Veterinar vas bo tudi opozoril na datum naslednjega obiska in na program preventivnega cepljenja.

Za pravilen razvoj pasjega mladiča in življenje odraslega psa sta zelo pomembni prehrana in socializacija - vzgoja psa. Pasjim mladičem se že po 3-4 tednih starosti ponudi na razpolago konzervirana hrana, prirejena posebej za pasje mladiče, oziroma poltrdo hrano za pasje mladiče (brikete) namočimo za vsaj 20 minut v toplo vodo in jo nato zmešajmo v gosto kašo. Namočeno hrano se ponudi mladičkom vsaj trikrat na dan. Suho hrano pa pasjim mladičkom lahko ponudimo od 6. do 7. tedna starosti naprej.

Mladiči rastejo najhitreje v prvih šestih mesecih življenja, kar se odraža v povečanih potrebah po energiji in nujnih hranilih. Zato veterinarji priporočamo, da se mladiče hrani s popolno in uravnoteženo prehrano, saj je ta zelo pomembna pri razvoju in rasti mladiča. Zaradi svoje visoke prebavljivosti in vsebnosti zmerno prebavljive vlaknine v hrani se izognemo tudi vsem prebavnim motnjam, ki pogostokrat pestijo mnoge pasje mladiče. S pravilno prehrano se izognemo debelosti, raznim prebavnim motnjam, alergiji na hrano, zmanjšamo nastanek zobnih oblog, izboljšamo imunski sistem ter zagotovimo zdravo kožo in bleščečo dlako.

Čeprav vsi mladiči prvih šest mesecev rastejo izredno hitro, so med posameznimi pasmami velike razlike v teži in stopnji rasti opazne že pri rojstni teži in velikosti legla. Prav tako se močno razlikujeta trajanje in stopnja rasti pasjega mladiča. Mladiči majhnih pasem povečajo svojo porodno težo do 20-krat do prvega leta starosti, mladiči srednjih pasem do 70-krat, mladiči velikih pasem pa celo do 100-krat. To pomeni, da mladiči majhnih pasem dosežejo svojo odraslo težo pri starosti 8 mesecev, medtem ko mladiči zelo velikih pasem potrebujejo za svojo rast celih 24 mesecev.

Številne raziskave so pokazale, da so velike pasme psov genetsko podvržene v svojem razvoju bolezni okostja, ki so posledica nepravilnega razvoja sklepnih hrustancev, preobremenitve sklepov ali poškodb (displazija kolkov, komolčna displazija in osteohondroza). Na ta njihov razvoj pa odločilno vpliva tudi prehrana. Mladiči velikih pasem morajo zato biti hranjeni s hrano, ki zagotavlja primeren in uravnotežen razvoj kosti in hrustanca v obdobju odraščanja. V tej hrani je manj kalcija (okoli 0,80 odstotka), fosforja (okoli 0,67 odstotka), hrana je tudi manj kalorična, saj vsebuje okoli 26 odstotkov živalskih proteinov in 14 odstotkov maščob. Ko odrastejo, pa potrebujejo hrano, ki ohranja zdravje okostja in sklepov ter zavira nastanek osteoartritisa, pridobljenega med normalnimi procesi staranja.

Pse v starosti od enega do sedem let prištevamo med odrasle pse. Za njih velja, da ne potrebujejo tako visoko prebavljive in kalorične hrane, kot jo potrebujejo mladiči. Tudi tu velja razlika v hrani glede pasme psa, zato se pred nakupom vedno posvetujte z veterinarjem ali prodajalcem v specializiranih trgovinah za male živali. Vedno pazite, da se v tem obdobju psi ne zredijo preveč, in jim zagotovite dovolj gibanja, saj se v tej starosti lahko pojavljajo tudi že bolezni presnove (diabetes).

Pse po 7. letu starosti pa prištevamo med starejše pse oziroma geriatrike. Starejši psi imajo drugačne prehranske potrebe, zaradi manj gibanja potrebujejo manj maščob in energije za vzdrževanje idealne telesne teže, potrebujejo manj fosforja za vzdrževanje dobrega delovanja ledvic, potrebujejo pa več vitaminov in nutritivnih dodatkov - glukozamine in hondroitin sulfat za vzdrževanje zdravih sklepov in imunskega sistema. Starejši psi imajo lahko že predpisano dieto zaradi napredovalih bolezni okostja, presnovnih bolezni ali bolezni srca.

Da bi zagotovili svojemu psu pravilen razvoj in rast ter mu omogočili zdravo in dolgo življenje, ga vedno hranite s hrano, ki je primerna njegovi starosti in velikosti.

Tomaž Pust, dr. vet. med.

Moja strokovna področja so veterinarska interna medicina s klinično diagnostiko, veterinarska stomatologija in mehka kirurgija.

Sem tudi član EVDS (European Veterinary Dental Society), AAHA (American Animal Hospital Asssociation), BSAVA (British Small Animal Veterinary Association), SZVMŽ (Slovensko združenje veterinarjev za male živali).