Pisali smo tudi, da nihče ne ve prav dosti o Kimu Jong Unu, nihče izven Severne Koreje niti ne pozna njegove točne starosti, ki naj bi se gibala okoli 27 ali 28 let. Sedaj pa se je pojavila oseba, ki je nekoč imela Kima Jong Una za svojega najboljšega prijatelja.

Joao Micaelo je med letoma 1998 in 2001 obiskoval šolo v Švici z moškim, ki ga je poznal pod imenom Pak Un. Učitelj je Paka ob prihodu v šolo posedel za mizo skupaj z Joaom in fanta sta se takoj ujela.

Nato je Pak nekega dne prijatelju povedal: „Sem sin voditelja Severne Koreje.“ Micaelo mu ni verjel. „Običajno otroci takšnih ljudi ne hodijo v normalno šolo,“ razlaga Micaelo. Vendar pa sedaj, ko je videl fotografije domnevnega dediča Kima Jong Ila, Micaelo meni, da mu Pak ni lagal.

„Rekel sem si 'V redu, morda je res, kar mi je rekel',“ pravi Micaelo, ki sedaj živi v švicarskem Bernu, blizu šole, ki jo je obiskoval. Šola je pogovor s CNN-om zavrnila.

Košarka je bila ves njegov svet

Micaelo se spomni, da je učitelj Paka ob prihodu predstavil kot sina severnokorejskega ambasadorja. „Bil je normalen fant, kot jaz,“ razlaga Micaelo. „Bil je tekmovalen pri športu. Ni maral izgubiti, tako kot nihče od nas. Zanj je bila košarka vse. Igral je košarko, imel je košarkarske videoigrice. Zanj je bil ves svet samo košarka, in to ves čas.“

Severnokorejec, ki je dovolj dobro govoril nemško, da ga je Micaelo lahko razumel, ni maral hoditi v javnost. „Bil je zelo tih, z nikomer ni govoril. Morda je bilo to zato, ker si večina ljudi ni vzela niti časa, da bi ga poskušala razumeti. Ni pa bil tak tip človeka, ki bi stopil do drugega in rekel 'Živijo, kako si?'. Vedno je bil tiho,“ opisuje Micaelo svojega srednješolskega prijatelja in dodaja, da ni hodil ven na zabave, vendar pa sta se včasih pogovarjala o dekletih. Micaelo je velikokrat obiskal Paka na njegovem domu, spoznal je tudi domnevna starša svojega prijatelja.

Vendar sta starša govorila le angleško in nič nemško, Micaelo pa takrat tega jezika še ni obvladal, zato ju ni mogel dobro spoznati. Dobil pa je vtis, da so „običajna družina“.

Pri šestnajstih je bil dober fant

Pak Un ni po besedah Micaela ni veliko govoril o Severni Koreji. Svojega prijatelja ni videl že leta, saj se je ta preselil v domovino in začel obiskovati zasebno šolo. Toda želi si ga ponovno srečati, če mu le ne bi bilo treba odpotovati v Severno Korejo. „Rad bi govoril z njim, da bi se spomnila starih časov, veste. Zato ker je bil zame on pomemben prijatelj. Takrat je bil moj najboljši prijatelj.“

„Lahko povem samo to, kar vem: Un je bil pri šestnajstih dober fant. Tako da ne mislim, da bi storil kaj slabega. Toda ne vem, kakšen je bil v zadnjih devetih letih. Poznal sem ga, ko je bil star šestnajst let. Devet let je bil v posebni šoli. Morda je zdaj druga oseba,“ zaključuje svoje razmišljanje Joao Micaelo.