Glavni cilj novele zakona o zemljiški knjigi je pospešiti in poenostaviti postopek vpisa v zemljiško knjigo in s tem povečati pravno varnost posameznikov v pravnem prometu z nepremičninami, je pojasnil državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Boštjan Škrlec. Vlada tako predlaga celovito informatizacijo vseh procesov, povezanih z odločanjem o vpisih, uvaja pa se tudi informatizirana zbirka listin.
Prav tako se s predlogom zakona določa obvezno elektronsko vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov in vodenje elektronskega spisa, istočasno pa se zmanjšujejo sodne takse v zemljiškoknjižnih postopkih in spreminjajo notarske tarife v tem delu.
Kot je povedal Škrlec, bo mogoče zemljiškoknjižni predlog vložiti preko 93 notarjev in 1300 odvetnikov. "Zopet se priviligira dve skupini, in to so notarji in odvetniki," pa je dejal Ivan Grill (SDS). Čeprav v njegovi poslanski skupini informatizacijo zemljiške knjige podpirajo, pa nasprotujejo nameri, da bi se vse uradne listine o zemljiškoknjižnih zadevah ne hranile več na sodiščih temveč pri notarjih in odvetnikih. "To pomeni privatizacijo zemljiške knjige," je dejal.
"Da bo poslej za vlaganje zemljiškoknjižnih predlogov potrebno obvezno najeti notarja ali odvetnika, bo vsekakor privedlo do monopolizacije vlaganja zemljiškoknjižnih predlogov," je bila v dvomih glede predlaganih rešitev tudi Cveta Zalokar Oražem (Zares). Ob tem pa ni nobenih zagotovil, da bodo pristali na znižanje tarif, je dejala.
Elektronizacija zemljiške knjige je gotovo pridobitev, vendar je treba nekatere nejasnosti še doreči in popraviti, je menil Silven Majhenič (SNS). Ni treba hiteti, saj prejšnji zakon ni tako slab, da bi ga bilo treba takoj spremeniti, je pozval.
