Sodnik je pričanje Huseina Abebe zavrnil, ker so oblasti zanj izvedele na podlagi izjav obtoženega, ko je bil ta v ujetništvu ameriške obveščevalne agencije Cia. Gajlanijev odvetnik Peter Quijano je novinarjem povedal, da gre za veliko zmago ameriške ustave in znamenje, da ta proces ne bo potekal na osnovi mučenja ali prisile, ampak zakonitih dokazov. Pravosodni minister Eric Holder pa je sporočil, da nameravajo nadaljevati s procesom in da sodnikovo odločitev še preučujejo.

Gajlanija so aretirali leta 2004 in ga držali v skrivnih zaporih Cie na tujem. Leta 2006 so ga preselili v Guantanamo na Kubi, lani pa v New York kot prvega obtoženca iz Guantanama, ki mu bodo sodili na ameriškem civilnem sodišču in ne na posebnem vojaškem sodišču, kjer so pravila prirejena v korist tožilstva. Nasprotniki odločitve ameriškega predsednika Baracka Obame, da se teroristom sodi na civilnih sodiščih, so svarili prav pred takšnim razvojem dogodkov, kot kaže Gajlanijev primer. Torej, da bo spoštovanje ustave in zakonov otežilo delo tožilstvu.

Izbira porote, ki bi se morala začeti danes, je prestavljena na naslednji teden, s čimer je vlada dobila nekaj časa za pritožbo na sodnikovo odločitev. Sodnik Kaplan je povedal, da odločitve ni sprejel zlahka, saj se zaveda v kakšnem nevarnem svetu živimo, vendar pa je poudaril, da je "ustava skala, na kateri počivajo ZDA, in ji je potrebno slediti".

Gajlani je med drugim obtožen izdelave bomb, ki so bile uporabljene v napadih na veleposlaništvi v Afriki. Odgovornost za napada je prevzela teroristična mreža Al Kaida. Sodnik Kaplan je imel pred tedni zaslišanje in je govoril tudi z Abebejem, Tanzanijcem, ki trdi, da je Gajlaniju prodal eksploziv. Abebe je povedal, da so ga aretirali leta 2006 in ga najprej tri dni zasliševali v tanzanijskih zaporih, nato pa ga je dobila v roke za dva dni še ameriška zvezna policija FBI.

Abebe je sodniku pojasnil, da želi pričati proti Gajlaniju, ker ni vedel, da bo eksploziv, ki ga je prodal, uporabljen v terorističnih napadih, ki so zahtevali 224 življenj. Sodnik je po zaslišanju tožilcem priporočil naj Abebeja ne pokličejo na klop za priče. Ugotovil je, da so Abebeja odkrili izključno na podlagi izjav, ki jih je Gajlani dal v zaporih Cie. Gajlanijevi odvetniki trdijo, da so ga tam mučili.

Sodnik je sicer sporočil, da je doslej zavrnil že dve zahtevi obrambe za razveljavitev primera zaradi mučenja. Prav tako je menil, da bo Gajlani ostal v zaporu tudi v primeru oprostilne sodbe, saj ga je vlada opredelila kot sovražnega bojevnika. Ta opredelitev pomeni, da ga ne bodo izpustili, dokler bo trajala vojna med ZDA in teroristično mrežo Al Kaido.

V New Yorku bodo v sredo začeli soditi prvemu zaporniku iz Guantanama

V New Yorku naj bi se v sredo začelo prvo sojenje na ameriškemu ozemlju kakemu terorističnemu osumljencu, ki je bil zaprt v Guantanamu na Kubi. Gre za Tanzanijca Ahmeda Halfana Gajlanija, ki je obtožen sodelovanja pri krvavih terorističnih napadih na ameriški veleposlaništvi v Keniji in Tanzaniji leta 1998, v katerih je umrlo 224 ljudi.

Sojenje Gajlaniju velja za preiskus načrta ameriškega predsednika Baracka Obame, da bi zapornike iz Guantanama pripeljali na ameriška tla in jim tam sodili. Tem načrtom se namreč velik del ameriške javnosti - pa tudi politike - krčevito upira, češ da osumljenci terorizma predstavljajo preveliko grožnjo varnosti ZDA. Po drugi strani je Obama že ob zaprisegi napovedal, da bo zaprl to taborišče terorističnih osumljencev na Kubi. V primeru, da bo sojenje uspešno, bi to pripomoglo tudi k sojenju Kalidu Šejku Mohamedu na ameriških tleh. Slednji naj bi bil ''izumitelj'' letalskega napada na Amerike v 2001.

Ostalim zapornikom je sodilo vojaško sodišče, Gajlani pa je prvi, ki mu bo sodilo civilno sodišče. Gajlani, star naj bi bil približno 30 let, je obtožen, da je kupil avtomobil in razstrelivo, ki je bilo uporabljeno v napadu v Tanzaniji ter da je služil kot pomoč Osame Bin Ladna. ''Gajlani je eden izmed srečnežev, ki bo deležen pravega, pravičnega sojenja pred pravim sodnikom,'' pove profesor prava na washingtonski univerzi Jonathan Turley.

Gajlani je bil leta 2004 zaprt v Pakistanu in kasneje, leta 2006, premeščen v Guantanamo. Njegovi odvetniki trdijo, da so ga med tem časom mučili. Tudi po izjavah vlade naj bi bil Gajlani v skrivnih zaporih pod vodstvom CIE podvržen tako imenovanemu ''ojačanemu zasliševanju'', preden so ga premestili v Guantanamo.

Kritiki takih civilnih sojenj na ameriških tleh še trdijo, da bi lahko s takimi procesi v javnost pricurljale tajne vladne informacije in da informacije, pridobljene z mučenjem oseb, niso ravno kredibilne. Poleg tega gre v Gajlanijevem primeru še za sojenje za zelo stara dejanja. Kot pove Turley, se Gajlaniju ''sodi za kriminalno dejanje, ki je bilo storjeno 12 let nazaj. To je zelo veliko časa, da čakaš na sojenje. Prič je vse manj, dokazi zastarajo, spomini zbledijo."

Če ga spoznajo za krivega, čaka Gajlanija dosmrtna ječa. Sam se je izrekel za nedolžnega vseh obtožb.