Če upoštevamo še pravne osebe občin, pa je skupna občinska zadolženost zrasla s 116 na kar 360 milijonov, od tega skoraj 204 milijone pripada prestolnici.

Že konec leta 2006, torej ob nastopu zdajšnjih županov, je bila med 11 mestnimi občinami najbolj zadolžena Ljubljana. 31. decembra 2006 je po podatkih finančnega ministrstva zadolženost prestolnice znašala 29,7 milijona evrov, zadolženost njenih pravnih oseb pa še dodatnih 26,2 milijona. Skupno torej 55,9 milijona ali 202,3 evra na Ljubljančana.

Po treh letih in pol županovanja Zorana Jankovića je zadolženost občine zrasla z 29,7 na 117,4 milijona evrov, zadolženost pravnih oseb občine s 26,2 na 86,2 milijona evrov. Po pisanju Financ, se je skupna zadolženost prestolnice tako povečala s 55,9 na 203,6 milijona evrov oziroma z 202,3 na 737,41 evra na vsakega Ljubljančana. Gre za uradne podatki ministrstva za finance, ki jih je ljubljanski župan večkrat zanikal, češ da niso povsem skladni s podatki mestne občine.

(Foto: dokumentacija Dnevnika)

Čeprav v absolutnih zneskih po zadolženosti vodi prestolnica, jo - upoštevajoč zadolženost občine in njenih pravnih oseb na prebivalca - prehiteva Koper, ki ga že drugi mandat vodi župan Boris Popović. Finance razkrivajo, da se je skupna zadolženost te obalne občine in njenih pravnih oseb od konca leta 2006 do 30. junija letos podeseterila, s štirih na skoraj 41 milijonov oziroma z 78,81 na 797,3 evra na Koprčana.

Če zadolženost mestnih občin in njihovih pravnih oseb preračunamo na prebivalca, je bil ob polletju letos najmanj zadolžen občan Kranja, in sicer za 147,24 evra, medtem ko je bil občan druge največje slovenske občine Maribor zadolžen za 249 evrov.

Če upoštevamo delež skupne zadolženosti (občine in pravnih oseb) ob polletju v letos načrtovanih prihodkih občine, tako Finance, ima največji delež občina Celje, sledita pa Ljubljana in Koper.

Zakon sicer omejuje zadolževanje občin le tako, da občina za odplačilo obveznosti lahko letno porabi do osem odstotkov prihodkov (brez donacij, proračunskih transferjev iz proračuna... A po navedbah Financ, se lahko občina v tekočem proračunskem letu zadolži, če odplačilo obveznosti od posojil (glavnice in obresti), lizingov in blagovnih posojil (obrokov) ter morebitnih obveznosti iz izdanih poroštev letno skupaj ne preseže osem odstotkov realiziranih prihodkov občinskega proračuna v letu pred zadolžitvijo, zmanjšanih za prejete donacije, transferne prihodke iz državnega proračuna za investicije in prejeta sredstva iz proračuna EU ter prihodke režijskih obratov.