Ekipa strokovnjakov pravi, da so podnebne spremembe neandertalce v boju za preživetje prisilile k temu, da so razvijali inovacije. Raziskava je bila objavljena v reviji o arheoloških metodah in teoriji.
„Jaz se pravzaprav ukvarjam s tem, da oživljam neandertalce,“ pravi Julien Riel-Salvatore, strokovnjak za antropologijo, ki vodi raziskavo. „Bili so veliko bolj iznajdljivi, kot jim danes pripisujemo.“
Vemo, da so živeli v Evropi in delu Azije. Z natančno analizo pa so ugotovili, da si z njimi delimo 99,5 do 99,9 odstotkov DNA, kar pomeni, da so naši najbližji sorodniki. Bili so majhni, imeli so mišičasta telesa, velike možgane in ostre obrazne poteze. Iz obličja zemlje pa so izginili pred približno 30 tisoč leti. Že po prvih odkritjih so antropologi želeli odkriti skrivnost izgubljene kulture. Razpravljali so tudi o tem, ali so se neandertalci razvijali samostojno ali v povezavi s homo sapiensom.
Dr. Riel-Salvatore in njegovi kolegi so raziskovali neandertalce, ki so živeli na območju današnje Italije. Pred približno 42 tisoč leti sta homo sapiens in neandertalec živela na tem ozemlju, predvsem v severnem in osrednjem delu. V istem času pa se je na jugu pojavila neka povsem nova skupina. Raziskovalci danes verjamejo, da so bili tudi ti neandertalci, pripadali pa so kulturi Uluzzian.
Odkrili so okostja, okrasne predmete in dokaze o ribolovu in o lovu na malo divjad. „S tem, ko smo pokazali, da so neandertalci sami razvijali svoje orodje, smo jih postavili v popolnoma novo, do zdaj nepoznano luč,“ je dejal Riel-Salvatore. „Nekako smo jih počlovečili, če želite ta izraz.“
K razvoju jih je prisililo okolje, saj bi brez inovativnih idej neandertalci izumrli. Pri tem niso imeli druge izbire. „Dejstvo, da so se prilagodili novim razmeram in njihove inovacije kažejo na to, da so nam podobni,“ je še povedal. Dodal je, da so nam podobni tudi biološko, zato jih je potrebno proučevati kot človeško podvrsto, ne pa kot dve ločeni vrsti. Zaključil je, da smo „bolj bratje kakor oddaljeni bratranci.“
