Zaposleni v zasebnem sektorju so junija v povprečju prejeli 879 evrov neto, zaposleni v javnem sektorju pa 1128 evrov neto. V zadnjem letu se je povprečna neto plača v zasebnem sektorju zvišala za 52 evrov, povprečna neto plača v javnem sektorju pa za 12 evrov, kažejo podatki Statističnega urada RS (Surs).

Najvišjo povprečno neto plačo so julija prejeli zaposleni v finančnih in zavarovalniških dejavnostih (1312 evrov). Več kot 1260 evrov neto je znašala povprečna neto plača tudi v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih ter v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro. Najnižjo povprečno neto plačo imajo v tako imenovanih drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (čiščenje, varovanje, pakiranje…), in sicer zgolj 655 evrov. Povprečna neto plača v gostinstvu je julija znašala 715 evrov, v gradbeništvu 784 evrov, v trgovini 850 evrov in v predelovalnih dejavnostih 852 evrov. V primerjavi z julijem lani se je povprečna neto plača najbolj povišala v predelovalnih dejavnostih, in sicer za skoraj 8 odstotkov, medtem ko se je najbolj, za 5,5 odstotka, znižala v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro.

Največ nadur je v zdravstvu

Daleč najvišjo povprečno neto plačo imajo zaposleni v osrednjeslovenski regiji (1049 evrov), sledita obalno-kraška regija s povprečno neto plačo v višini 955 evrov in goriška regija z 947 evri. Najnižja povprečna neto plača je v notranjsko-kraški regiji, kjer znaša 841 evrov, in v pomurski regiji (869 evrov).

Medtem ko je za letošnje leto zaradi stečajev in odpuščanj ter dviga minimalne plače značilen zlasti porast povprečne plače v industriji ter v najbolj ogroženih regijah, pa je bil lani značilen predvsem večji porast plač v javnem sektorju. Zlasti v zdravstvu in socialnem varstvu, kjer se je povprečna neto plača v primerjavi z letom 2008 povečala za 12 odstotkov.

Gospodarska kriza je med drugim povzročila tudi močan upad števila nadur. Po podatkih ankete Zavoda za zaposlovanje je bilo lani opravljenih 11,9 milijona nadur, kar je za tretjino manj kot leta 2008. Med večjimi dejavnostmi se je število nadur najbolj zmanjšalo v predelovalnih dejavnostih, kar za 60 odstotkov. V gostinstvu se je število nadur zmanjšalo za 49 odstotkov, v dejavnosti prometa in skladiščenja za 40 odstotkov in v rudarstvu za 36 odstotkov.

Od skupno zabeleženih 11,9 milijona nadur jih je bila skoraj četrtina opravljena v zdravstvu in socialnem varstvu, ki je s tem celo preseglo obseg nadurnega dela v največji dejavnosti po številu zaposlenih, to je v predelovalnih dejavnostih, kjer so lani opravili samo 2,53 milijona nadur. Več kot milijon nadur so v letu 2009 opravili še v gradbeništvu ter v dejavnosti javne uprave, obrambe ter obvezne socialne varnosti.

Podatki Surs kažejo, da je lani v Sloveniji opravljalo nadure v povprečju 11,2 odstotka zaposlenih oseb ali za 5,6 odstotne točke manj kot leta 2008. V zdravstvu in socialnem varstvu je nadure opravljalo 29 odstotkov zaposlenih, v rudarstvu in oskrbi z električno energijo, plinom in paro pa okoli 24 odstotkov zaposlenih.

Z znižanjem števila nadur, zlasti v podjetjih z nižjo dodano vrednostjo, se je posledično zvišala vrednost nadure. Povprečno izplačilo nadure je lani znašalo 11,47 evra bruto, kar je za 29 odstotkov več kot leto prej in skoraj 3 evre več od povprečne plačane redne ure (8,58 evra bruto). Največ izplačanih nadur so prejeli zaposleni v zdravstvu in socialnem varstvu (v povprečju mesečno 160 evrov bruto), sledita rudarstvo s 40 evri ter oskrba z električno energijo, plinom in paro s 35 evri bruto.

Nekoliko so se znižala tudi izredna izplačila

Izredna izplačila (stimulacije, trinajsta plača, božičnica…) je lani prejelo 10,4 odstotka zaposlenih, kar je za 1,4 odstotne točke več kot leta 2008. Povprečna mesečna vrednost izrednega izplačila je znašala 2,4 odstotka bruto plače in je bila za 0,2 odstotne točke nižja kot v predhodnem letu. V povprečju je bilo na zaposleno osebo mesečno izplačanih 34,28 evra izrednih izplačil.

Največ izrednih izplačil je bilo izplačanih v dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro, kjer jih je prejelo 18 odstotkov, v rudarstvu in gradbeništvu pa okoli 17 odstotkov zaposlenih. Najvišji zneski so bili izplačani novembra; v oskrbi z električno energijo, plinom in paro so v povprečju prejeli dodatnih 722 evrov bruto, v finančnih in zavarovalniških dejavnostih pa 644 evrov bruto. Povprečno izredno izplačilo v industriji je znašalo 146 evrov, v gradbeništvu 133 in v trgovini 113 evrov.