Na državnih cestah bo odprava posledic poplav po prvih ocenah znašala 13,7 milijona evrov, od česar bo več kot 9 milijonov evrov stala že vzpostavitev prevoznosti cest. Na železniški infrastrukturi je škode za 3,2 milijona evrov, voda pa je popolnoma potopila tudi letališče Portorož in na letališki infrastrukturi povzročila 74.500 evrov škode.
V gozdovih uničenega 1350 kubikov lesa
Poplavljenih je bilo 18.315 hektarjev kmetijskih zemljišč, koliko jih je še pod vodo, ni znano. Najbolj so prizadeti koruza in buče, vrtnine na prostem in v plastenjakih. Škoda je tudi na travnikih oziroma pašnikih ter vinogradih in sadovnjakih. Poplavljene so ribogojnice. Po prvih ocenah je poškodovanih 333 kilometrov gozdnih cest, največ na širšem območju Ljubljane, Brežic in Nazarij. Škode je za okoli 1,3 milijona evrov. Na okoli 15 hektarih gozdov bo treba posekati večino dreves, kar skupaj znaša okoli 1350 kubikov lesa.
Ministrstvo za kmetijstvo je pri oblikovanju ukrepov za sanacijo za pomoč poprosilo različne strokovnjake. Gospodarsko ter trgovinsko zbornico pa so obvestili tudi o ukrepih, ki jih morajo podjetja in trgovine izvesti, da bi preprečili možnost, da bi kmetijski pridelki in živila, ki so zaradi poplav oporečni, prišli do porabnikov.
V gospodarstvu naj bi bilo za zdaj škode okoli 25 do 30 milijonov evrov, vendar škodo na največjih objektih (Svea Zagorje, Kolpa, HPG Krško, HESS) še ocenjuje. Po prvih podatkih je gospodarstvo utrpelo največ škode v Zasavju, Posavju in na Celjskem. Ministrstvo za gospodarstvo bo pomagalo podjetjem prek Slovenskega podjetniškega sklada, ki bo jutri že objavil razpis, na katerem bodo podjetja lahko dobila garancije sklada za bančne kredite s subvencijo obrestne mere. Za ta ukrep, ki je sicer namenjen vsem proizvodno usmerjenim družbam, ki imajo do 250 zaposlenih, bodo namenili 4,7 milijona evrov. Prva podjetja bodo posojila lahko začela črpati sredi novembra. Prav tako preko sklada bo ministrstvo podjetjem, ki so utrpela škodo, na podlagi javnega poziva dodelilo interventno hitro pomoč v obliki nepovratnih sredstev do višine maksimalno 200.000 evrov. Podjetja bodo morala vlogi predložiti dokaze o škodi, prva izplačila pa je pričakovati v decembru. Ministrstvo za gospodarstvo bo pripravilo tudi program odprave posledic škode v gospodarstvu, v okviru katerega bodo pomagali podjetjem, ki imajo največ škode. Gospodarski objekti, ki so zavarovani, bodo lahko dobili povrnjenih do 60 odstotkov sredstev, tisti, ki niso, pa do 50 odstotkov. Ta pomoč bo izplačana približno v treh ali štirih mesecih, je povedala ministrica za gospodarstvo Darja Radič.
Prvo pomoč delijo socialne službe
Vlada posebnih sredstev za interventne ukrepe ni pripravila, pomoč najbolj ogroženim bodo zagotovili centri za socialno delo, je dejal predsednik vlade Pahor. Sicer pa je, kot je znano, v proračunski rezervi za zdaj 18 milijonov evrov, ki jih bodo prizadetim krajem razdelili na podlagi sanacijskega programa. Ker bodo končne ocene škod znane šele do 20. oktobra, bodo prva sredstva za sanacijo iz državnega proračuna na voljo šele čez štiri ali pet mesecev, je dejal okoljski minister Roko Žarnić.
Premier Pahor je sicer zagotovil, da se ne bodo lotili zgolj sanacije škode po teh poplavah, ampak morajo, kolikor bodo to omogočale finance, sanirati tudi vzroke za takšne katastrofe. Ob tem je Pahor tudi opozoril, da ne bomo nikoli obvladali narave. Pahor je napovedal tudi, da bo vlada zaprosila za pomoč tudi EU, torej za sredstva iz solidarnostnega sklada.
Žarnić je med drugim napovedal tudi reorganizacijo služb, ki se ukvarjajo z upravljanjem voda. Kot kaže sporočilo za javnost po seji vlade, bodo očitno ustanovili samostojno direkcijo za vode, ki bo delovala kot organ v sestavi ministrstva za okolje, kot sedaj delujeta že Agencija za okolje ali pa okoljski inšpektorat.
