"Eden od problemov v tem krogu je bil, da so novejše države članice tekmovale med seboj za le nekaj položajev v soseščini. Skoraj dve tretjini kandidatov iz novejših članic je bilo osredotočenih na samo pet položajev," je pojasnila Ahtonova v pismu, ki ga je v sredo poslala evropskemu poslancu Jaceku Saryusz-Wolskemu, poročevalcu zunanjepolitičnega odbora o evropski diplomatski službi.

Ashtonova je svoje pismo utemeljila z besedami, da želi namesto mitov izpostaviti dejstva. Kot je pojasnila, želi to storiti v luči razprave z Evropskim parlamentom o kadrovski uredbi za evropsko diplomatsko službo in glede na izraženo zaskrbljenost zaradi geografskega, spolnega in institucionalnega ravnovesja.

Dejstva so po njenih besedah ta, da imenovanja na 29 položajev vključujejo štiri kandidate iz novih članic in sedem žensk. Med uspešnimi kandidati jih je 16 iz institucij unije in 13 iz nacionalnih diplomatskih predstavništev. Razpis za položaje v Braziliji, Iraku in za namestnika v Washingtonu pa bodo ponovili.

Visoka zunanja predstavnica je pojasnila tudi, da je nezadovoljivo stanje glede geografskega in spolnega ravnovesja že podedovala in da so zadnja imenovanja to stanje izboljšala, saj je na visokih položajih v delegacijah sedaj za 40 odstotkov več diplomatov iz novih članic ter za 43 odstotkov več žensk.

Med 68 kandidati za 31 položajev, ki jih je sama intervjuvala, jih je bilo 27 iz Evropske komisije in 41 iz držav članic, 14 žensk in 11 iz novih članic. "Od slednjih jih je bilo sedem na ožjem seznamu za Gruzijo, Jordanijo ali Afganistan, pri čemer so vse tri položaje zasedli diplomati iz novih članic," je utemeljila Astonova.

Ob tem sicer priznava, da je treba izboljšati zastopanost predstavnikov iz novih članic in žensk. "Teh ciljev ne bomo mogli izpolniti, če ne bomo dobili več prijav kandidatov iz teh dveh skupin," je poudarila. Ob tem Ashtonova še vedno zavrača možnost uvedbe nacionalnih ali spolnih kvot, češ da bi to lahko ogrozilo cilj, da se poiščejo najboljši kandidati.

Slovenija je za položaje vodij ali namestnikov vodij delegacij unije po svetu, ki jih je minuli teden imenovala Ashtonova, spomladi vložila štiri kandidature. V drugi krog sta se prebila kandidata za položaja v Albaniji in Makedoniji, Mitja Drobnič in Darja Bavdež Kuret. Na koncu je Slovenija računala na eno mesto, a ni dobila nič.

10. septembra se je končal tudi razpis za še 80 visokih položajev v evropski diplomatski službi, na katere so se prijavili tudi slovenski kandidati. Sledili pa bodo tudi razpisi za še približno 20 visokih položajev.

Ashtonova je bila zaradi svoje izbire deležna ostrih kritik iz novih članic, tudi Slovenije, ter iz Evropskega parlamenta. Saryusz-Wolski je utemeljitve Ashtonove, da se je stanje bistveno izboljšalo, zavrgel kot "statistični trik". Tudi evropski poslanec iz Slovenije Zoran Thaler je nedavno menil, da je to preprosto "norčevanje".

Zunanjepolitični odbor Evropskega parlamenta bo svoje mnenje o kadrovski uredbi predvidoma podal 29. septembra. Pred tem bo poskušal pravni odbor prepričati, naj v uredbo vključijo določbe o geografskem in spolnem ravnovesju. Evropski poslanci naj bi o kadrovski in finančni uredbi glasovali oktobra. Služba pa naj bi stala na nogah 1. decembra.