Muhič, ki je ves svoj mandat opravil v novi, veliki in svetli pisarni v prenovljenem rotovžu, je bil na začetku dokaj všečen župan, saj je vsakemu, ki je k njemu prišel s svojim majhnim ali velikim problemom, prisluhnil in mu tudi obljubil rešitev. In gotovo je takrat tudi verjel, da bo res lahko pomagal. Toda kmalu je sprevidel, da vse ni odvisno zgolj od njega. A je v veliko primerih ostalo pri obljubah.
Mesto še vedno čaka na temeljito prenovo
Ob pregledu pridobitev zadnjih štirih let v Novem mestu je težko izpostaviti kakšno večjo, s katero bi se lahko mesto pohvalilo vsaj pred primerljivimi občinami, če že ne pred vso Slovenijo. Župan se s to trditvijo sicer ne bi strinjal, čeprav hkrati poudarja, da za uresničitev velikih strateških projektov, odvisnih tudi od državnega in evropskega denarja, en mandat pač ni dovolj. Tako mesto še zmeraj čaka na temeljito prenovo in dograditev centralne čistilne naprave. Evropski denar je že zagotovljen, a ima občina smolo z razpisi in pritožbami. V zaključni fazi pregleda na ministrstvu za okolje in prostor pa naj bi bila vloga za sofinanciranje druge faze regijskega centra za ravnanje z odpadki (Cerod) v Leskovcu, to je postavitve tehnologije za tako imenovano mehansko biološko obdelavo (MBO) odpadkov. Z njo bi na deponijo odložili kar 60 odstotkov manj odpadkov. Toda zaradi zapletov so v Novem mestu začasno ubrali drugačno pot, ki zlasti prebivalcem okrog deponije ne diši. Na deponijo namreč kamioni vozijo ne le odpadke iz občin ustanoviteljic Ceroda, ampak tudi s Štajerske in Primorske. Okoliškim prebivalcem, ki že dva mandata poslušajo, kako bodo zaradi degradacije okolja dobili nove ceste, pločnike, kanalizacijo in še kaj, kar je zapisano tudi v pogodbi med Krajevno skupnostjo Brusnice in občino, je prekipelo. Res je, da so nekaj od tega dobili, za preostalo pa je zmanjkalo denarja. Da občinam ustanoviteljicam ne bi bilo treba seči v lastni proračunski žep ali podražiti komunalnih storitev, so se odločile na svoje odlagališče pač sprejeti še druge smeti. Krajanov seveda nihče nič ne vpraša, zato se lahko v bližnji prihodnosti zgodi še kakšen protest.
Hotel Situla najlepši pri nas
Tudi dolgoletna novomeška sramota, glavna avtobusna postaja, še ni dočakala prenove, podobno je s prvim narodnim domom na Slovenskem. Sta se pa v večno idejo o oživljanju mestnega središča lepo vpletli novi podobi mestne kavarne Tratnik in Gostišča na trgu. Glavni trg je veliko pridobil tudi z mladinskim hotelom Situla, ki ga v najnovejši izdaji priljubljenega svetovnega turističnega vodnika Lonely Planet označujejo kot najlepšega v Sloveniji. Vendar si pri zbiranju denarja za obnovo pri Skupini DNŠ oziroma Zavodu Situla z občino niso mogli prav veliko pomagati. Zato so ubrali drugo pot. Skoraj polovico potrebnega denarja so uspeli pridobiti od norveškega finančnega mehanizma, preostali delež pa z lastnimi sredstvi in krediti. V samo mestno jedro se je skupaj s priljubljenim klubom LokalPatriot začasno preselila tudi zabave željna mladina, ki ji še vedno nihče ne zna povedati, kdaj, če sploh, bo dobila svojo, domačo univerzo. Tisti, ki vodijo projekt, so ga modro oklestili na mestu in potrebam primerno raven, zdaj čakajo na dobro voljo vlade.
Nepravilnosti pri obnovi vrtca
Poleg vrtca Ostržek v Bršljinu je korenito notranjo in zunanjo obnovo pred dvema letoma doživel največji novomeški vrtec Ciciban. Malčki v sodobno opremljenih igralnicah brezskrbno uživajo in ne vedo, da se je okrog obnove začel letos dvigovati prah. Nadzorni odbor občine je namreč ugotovil številne nepravilnosti. Če so res bile in kdo je zanje kriv, naj bi po napovedih odbora kmalu ugotavljali na tožilstvu, računskem sodišču in državni revizijski komisiji. Tudi nekaj rezanj trakov pri državnih investicijah je bilo, denimo na Šmarješki cesti. In še bodo, kajti po dolgoletnem sprejemanju prostorskih aktov so vendarle stekla dela na Šmihelski cesti, s čimer bo v prihodnjih letih lažje zadihal bolnišnični kompleks. Lepšo podobo dobiva tudi nekdanji Dom kulture, zdaj dom Anton Podbevšek Teatra. Denar sta zagotovili tako država kot občina.
Potrebno zaprtje mestnega središča?
V prometu se še vedno duši mestno središče. Tako vsake štiri leta, sicer za kratek čas, postanejo glasna razmišljanja o zaprtju Glavnega trga za promet. To bi po mnenju nekaterih pomembno prispevalo k oživitvi starega mestnega jedra, po mnenju drugih pa bi s tem ugasnili mnogi trgovski in gostinski lokali, ki zaradi visokih najemnin že zdaj komaj životarijo.
Životari tudi marsikateri Novomeščan, kar se nikakor ne sklada z nadpovprečno statistiko gospodarskih kazalcev v občini, ampak bolj s tisto, ki jo vodijo na Rdečem križu, Karitasu, Centru za socialno delo in morda še kje. Ta je iz dneva dan bolj črna. Najhuje je bilo junija. Po pakete s hrano in praškom je samo na Rdeči križ prišlo več kot tristo družin. Njihove plače so šle za kredite, za hrano je zmanjkalo, kaj šele za položnice in šolske potrebščine.
